Pravilna prehrana za starejše pomeni prehrana, pripravljena v skladu s smernicami ustrezne prehrane za starejše, ki zadovoljuje energetske potrebe in potrebe po esencialnih hranilih, hkrati pa zmanjšuje tveganje za kronične bolezni, ki so povezane z (nezdravo) prehrano.

Ker pri starostniku s staranjem pride do določenih sprememb v delovanju prebavnega sistema, je treba prehrano starostnika uskladiti s splošnimi priporočili zdravega prehranjevanja, njegovimi energijskimi potrebami in telesno aktivnostjo.

Kakšne so najpogostejše napake pri prehranjevanju v starosti?

Najpogostejše napake v prehrani so prekomerno uživanje soli, sladkorja, bele moke in nasičenih maščob, škodljivih dejavnikov, ki spodbujajo nastanek bolezni v starosti in s tem funkcionalno prizadetost. Nadomestilo za napačne prehranjevalne navade starejših je uporaba prehranskih pravil za starejše.

Vsebnost vode v telesu se s starostjo postopoma zmanjšuje. Zato je v starosti potrebno zaužiti najmanj osem kozarcev nesladkane in negazirane tekočine na dan. Ob tem je treba upoštevati, ali smo določeno najmanjšo količino zaužite vode že nadomestili s tekočo hrano, kot je juha ali enolončnica.

Dejavniki, ki vplivajo na prehrano starejših

S staranjem oslabijo okus, tip, vonj, vid in sluh, kar lahko negativno vpliva na prehrano in prehransko stanje starejših. Poleg fizioloških sprememb zaradi staranja, kroničnih bolezni in okvar v delovanju posameznih organov in organskih sistemov ter načina prehranjevanja je stanje prehranjevanja starejših prizadeto tudi psihično (žalovanje, apatija ...), sociološko (izolacija zaradi oviranosti ...) in ekonomsko.

Poleg tega starejši jemljejo številna zdravila, ki lahko vplivajo na njihov prehranski status. Znano je, da lahko številna zdravila povzročijo izgubo apetita, zmanjšajo občutek okusa in vonja ali medsebojno delujejo z drugimi živilskimi snovmi in tako zmanjšajo njihovo absorpcijo.

V procesu staranja (kot posledica zmanjšanja mišične mase in količine vode v telesu ob hkratnem povečevanju zalog maščobnega tkiva) pride do zmanjšanja bazalnega metabolizma. Zaradi zmanjšane bazalne presnove in zmanjšane telesne aktivnosti se zmanjšajo energetske potrebe starejših. Kljub zmanjšanju potreb po energiji se potreba po vitalnih hranilih pri starejših ne zmanjša. Zato je treba poskrbeti za izbiro hranilno bogate, a kalorično revne hrane, da bi hkrati zagotovili vsa bistvena hranila in potrebno količino energije.

Piramida sredozemske prehrane za tretje življenjsko obdobje

Piramida sredozemske prehrane za starejše prikazuje splošna razmerja in pogostost obrokov, ki zaradi različnih življenjskih stilov in potreb namenoma ni strogo določena.

Osnova piramide se nanaša na priporočen dnevni vnos tekočine, ki vsebuje najmanj osem kozarcev vode na dan.

V drugi stopnji piramide so žita in polnozrnati izdelki – temni kruh in polnozrnate testenine ter polnozrnati riž in soja.

Naslednja stopnja piramide se nanaša na čim večji vnos sezonskega sadja in zelenjave.

Vnosu beljakovin z modro in belo ribo, predvsem sardelami, sledita perutnina (brez kože) in kunčje meso, kar predstavlja četrto raven piramide pri starejših.

Gerontološki nutricionisti priporočajo uživanje nemastnih mlečnih izdelkov, ki prav tako sodijo v četrto stopnjo. Vnos sladkorja je na ozkem vrhu piramide, kar pomeni, da je treba vnos čim bolj omejiti.

Osem zlatih pravil

1. Prehrana starejših naj bo usklajena s splošnimi priporočili zdrave prehrane, njihovimi energetskimi potrebami in telesno aktivnostjo.

2. Jejte čim bolj raznoliko hrano z obveznim zajtrkom vsak dan.

3. Dnevno zaužijte osem kozarcev po 2 dl vode ali negazirane in nesladkane tekočine, ki jo zmanjšate z vnosom tekoče hrane.

4. Sezonsko sadje, zelenjavo, kalčke in polnozrnata žita je treba redno uživati.

5. Rdeče meso zamenjajte z belim perutninskim mesom brez kože in predvsem z ribo.

6. Zadosten vnos manj mastnega mleka, manj mastnega sira, jogurta, kefirja, tofuja, oreščkov.

7. Še posebej omejite vnos soli, sladkorja, bele moke, maščob in belega riža (maščobo nadomestite z bučnim, olivnim ali sončničnim oljem).

8. Povečajte vnos brokolija, cvetače, brstičnega ohrovta, rdeče pese, čebule in česna, sojinih izdelkov in bučnih semen.

Povzeto po Adiva.hr