Kaj so prehranska dopolnila?

Prehranska dopolnila so ustvarjena za dopolnjevanje prehrane v smislu nadomeščanja pomanjkljivosti določenih hranil, zagotavljanja zadostnega vnosa teh hranil ali podpore določenim fiziološkim funkcijam. Ta izdelki so na voljo v natančno odmerjenih majhnih količinah, kot so tablete, kapsule, pastile, praški v vrečkah, tekočine v ampulah, kapljice v stekleničkah in podobne oblike. Ker so te oblike pogosto uporabljene tudi za prodajo zdravil, je ključno razlikovati prehranska dopolnila od zdravil. Prehranska dopolnila se uvrščajo med živila in se urejajo v skladu z živilsko zakonodajo, medtem ko se za zdravljenje ali preprečevanje bolezni uporabljajo zdravila.

S poudarjanjem oznake PREHRANSKO DOPOLNILO na embalaži izdelka proizvajalec jasno izraža, da izdelek ni zasnovan kot medicinski izdelek (zdravilo), zato ni smiselno pričakovati, da bo imel zdravilni učinek, kot na primer lajšanje bolečin v sklepih, krepitev imunskega sistema, ali pospeševanje presnove, kot na primer čiščenje jeter. Namen prehranskih dopolnil ni usmerjen niti v zdravljenje ali preprečevanje bolezni niti v spreminjanje naravnih fizioloških funkcij pri ljudeh.

Najpogostejše vsebine prehranskih dopolnil so vitamini in minerali ter elementi v sledovih. Te mikrohranilne snovi so v optimalnih koncentracijah in razmerjih prisotne v raznoliki in uravnoteženi prehrani, ki jo zagotavljajo običajna živila. V primerih, ko posamezniki zaradi svojih prehrambenih in zdravstvenih razmer ne morejo doseči zadostnega vnosa teh hranil iz svoje prehrane, lahko svoj vnos izboljšajo s pomočjo prehranskih dopolnil. Vendar je ključno upoštevati smernice za priporočen vnos hranil, ki so določene glede na referenčne vrednosti.

Prehranska dopolnila lahko prinašajo dokazane koristi, kot na primer uživanje folne kisline pri nosečnicah in ženskah, ki načrtujejo nosečnost. Vendar pa nekatera dopolnila morda prinašajo zelo malo ali celo nobenih dokazanih koristi, kot na primer izvleček belega fižola pri ohranjanju telesne mase.

Kdaj je dodajanje prehranskih dopolnil smiselno ter za koga?

Nujno je potrebno izpostaviti, da je uravnotežena prehrana najboljši način za zagotavljanje telesu potrebnih hranil. Prehranska dopolnila nikakor ne bi smela zamenjati raznolike prehrane, saj so živila pomemben vir ne samo hranil, temveč tudi drugih zaščitnih snovi, ki jih dopolnila ne vsebujejo. Tudi če se pojavi potreba po dodajanju hranil, ne bi smela biti izgovor za opustitev raznolike in uravnotežene prehrane.

V primerih, ko je prehrana revna z določenimi mikrohranili in prehrana ne zadosti potrebam telesa po hranilih, je najprej potrebno primanjkljaj poskusiti nadomestiti s povišanjem uživanja živil, ki vsebujejo določeno mikrohranilo, šele potem, če s prehrano to ni mogoče, posežemo po prehranskem dopolnilu. V nekaterih skupinah prebivalstva so takšni ukrepi celo vključeni v zdravstvena priporočila. Priporoča se predvsem dodajanje mikrohranil s kontroliranimi kakovostnimi standardi, ki se lahko uživajo kot zdravila. 

Primer tega je dodajanje folne kisline nosečnicam in ženskam, ki nameravajo zanositi (400 g folne kisline na dan). V nekaterih primerih so zdravila z vitaminom D celo subvencionirana s strani zdravstvenih zavarovalnic (na recept). To velja za preprečevanje in zdravljenje osteopenije ter rahitisa pri dojenčkih v prvem letu starosti, pa tudi pri posameznikih, ki zaradi zdravstvenih razlogov večinoma ostajajo v zaprtih prostorih in so zato bolj izpostavljeni tveganju za hudo pomanjkanje vitamina D (na primer prebivalci domov za starejše odrasle).

Uporaba prehranskih dopolnil s posameznimi mikrohranili je lahko ustrezna za zdrave posameznike, ki iz različnih razlogov ne zadovoljijo priporočenih vnosov teh hranil skozi svojo običajno prehrano. To velja še posebej v naslednjih situacijah:

- Posamezniki, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano (na primer vegani), pogosto ne dobijo zadostnih količin nekaterih mikrohranil iz običajnih živil. V takih primerih se priporoča dopolnjevanje prehrane s temi hranili. Še posebej je pomembno dodajati vitamin B12, ki se nahaja v živilih živalskega izvora in v manjši meri v fermentiranih živilih.

- V obdobju jeseni in zime (od novembra do konca aprila) v Sloveniji sončna svetloba ni dovolj močna, da bi koža lahko sama sintetizirala dovolj vitamina D. V tem času je potrebno zagotoviti zadosten vnos vitamina D s prehrano. Raziskave kažejo, da običajna prehrana odraslih prebivalcev Slovenije ne zagotavlja zadostnih količin vitamina D, medtem ko priporočen dnevni vnos znaša 20 mikrogramov.

- Zelo telesno aktivne osebe imajo povečane potrebe po mikrohranilih. Če tudi s prilagojeno prehrano ne dobijo dovolj hranil, lahko dopolnjujejo svojo prehrano. Na primer, med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej je smiselno povečati dnevni vnos vitamina C za 200 mg poleg običajno priporočenega dnevnega vnosa vitamina C. Čeprav je mogoče to dodatno količino vitamina C pridobiti iz pestre prehrane, so dobri viri tudi paprika, ohrovt, brokoli in jagodičevje.

POMEMBNO JE OPOZORITI:

Prehranska dopolnila, ki jih nameravate kupiti, se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so bila testirana na potencialni koristni učinek;

- Sestavine prehranskih dopolnil lahko vplivajo na učinkovitost zdravil, ki jih jemljete, ali na izvedbo medicinskih postopkov, kot je na primer operacija.

- Mnoga prehranska dopolnila niso bila preverjena za varnost in učinkovitost pri otrocih, nosečnicah ali doječih materah, zato je pri uporabi pri teh skupinah priporočljiva posebna previdnost.

- Pri aktivnih otrocih, ki se ukvarjajo s športom, ni smiselno uživati večine prehranskih dopolnil, saj njihova koristnost ni dokazana, hkrati pa lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Več informacij o tem je na voljo v gradivu "Podprite svojega otroka športnika".

- Športniki se morajo zavedati, da uživanje prehranskih dopolnil prinaša tudi tveganje za nenamerno dopinško zlorabo. Pri rednih nadzorih kakovosti so namreč odkrili nedovoljene snovi v prehranskih dopolnilih, ki jih včasih niso niti označili na embalaži.

Vir: prehrana