Čeprav se v javnosti veliko govori o pomenu uravnotežene prehrane, ki je ključnega pomena za normalno delovanje našega organizma, strokovnjaki za zdravo prehrano opažajo, da še vedno uživamo preveč močno predelane in gensko spremenjene hrane, katere hranilna vrednost iz leta v leto slabša. Vse glasnejši so pozivi k zgledovanju po preteklosti. Čeprav skromno, so naši predniki namreč živeli veliko bolj zdravo, kar gre v veliki meri pripisati tudi dejstvu, da so bile na krožniku jedi iz sestavin domačega okolja, ne neka eksotična in izrazito predelana živila.
Zakaj so vlaknine tako zelo pomembne?
Na srečo se je v zadnjih letih trend začel počasi obračati. Ljudje smo začeli v prehrano ponovno vključevati jedi naših prednikov, na pomenu pridobivajo tudi tradicionalne sestavine lokalnega izvora. Še vedno pa se pogosto zatakne pri uravnoteženem vnosu posameznih hranilnih snovi v telo: beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov. Strokovnjaki opažajo zlasti pomanjkanje vnosa vlaknin, ki so verjetno najbolj znane po svoji sposobnosti preprečevanja ali lajšanja zaprtja, a so med drugim tudi učinkovita pomoč pri ohranjanju zdrave telesne teže in zmanjšanju tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, visokega krvnega pritiska, visoke ravni holesterola, bolezni ožilja in nekaterih vrst raka.
Vlakna so močan prebiotik, ki hrani dobre bakterije v našem črevesju in pomaga preprečevati vnetja, Najboljši viri vlaknin so zelenjava, sadje, stročnice, nekateri oreščki in (polnozrnata) žita. V nasprotju z drugimi gradniki hrane, ki jih telo razgradi in absorbira, vlaknine relativno nedotaknjene prehajajo skozi prebavni trakt in se izločijo iz telesa. Delimo jih na topne, ki v stiku z vodo postanejo podobne gelu in pomagajo zniževati raven holesterola ter glukoze v krvi (oves, grah, fižol, jabolka, citrusi, korenje in ječmen), ter netopne, katerih glavna naloga je spodbujanje gibanja zaužite hrane skozi prebavni sistem in so odlična izbira za vse tiste, ki se soočajo z zaprtjem (polnozrnata moka, zdrobi, oreščki, fižol, krompir, cvetača ipd.).
Polenta – hitra rešitev, polna vlaknin
Vsak med nami bi moral v povprečju v telo vnesti med 30 in 40 gramov vlaknin na dan, a izjemno veliko se jih tem številkam niti ne približa. Razlogov za to je več, med pogostejše pa sodita pomanjkanje idej za odlične recepte, bogate z vlakninami, ter dolgotrajna priprava jedi, ki temeljijo na tem prebiotiku. Priznajmo si, čas v sodobnem svetu res ni na naši strani, zato imamo za pripravo obroka pogosto na voljo manj kot uro časa. A tudi v zelo kratkem času je mogoče pripraviti okusne ter uravnotežene obroke z veliko vlaknin, če le znamo pametno izbrati sestavine. Skoraj zagotovo imamo denimo doma vsi kakšen zavojček instant polente, za pripravo katere potrebujemo samo nekaj minut, predstavlja pa izjemen vir vlaknin.
Kako pripraviti polento?
Polenta oziroma koruzni zdrob ima v slovenskih kuhinjah bogato tradicijo. Zlatorumena in kremasta, hitro in preprosto pripravljena jed prepoznavnega okusa ter vrhunske kakovosti, ki so nam jo stregle že babice, s svojimi številnimi kulinaričnimi možnostmi navdihuje tudi domišljijo sodobnih kuharjev. Čeprav se zdi, da lahko polento samo klasično skuhamo v vodi in ponudimo kot prilogo kakšnemu golažu, raguju ali zrezkom v omaki, je spekter njene uporabe veliko širši.
Odlično se denimo obnese pri pripravi sladic, saj se njen prijetni sladki okus odlično ujame z mandlji, jabolki in pomarančo. Popečena velja za popolno nadomestilo kruhu, še posebej pri predjedeh, kjer jo lahko kombiniramo s pestom, kozjim sirom in narezanimi suhimi paradižniki, ali pri zajtrku, ko jo postrežemo ob pečenem jajcu in posujemo z zelišči. Polento lahko uporabimo tudi kot osnovo pri pripravi pice, izvrstna pa je tudi popečena na žaru. Lahko si jo privoščimo za kosilo ali večerjo, narezana na manjše kose pa postane okusna malica, ki jo lahko odnesemo tudi s seboj na piknik ali izlet. Popolno za prihajajoče dni, kajne?
