Ponudniki nenehno prežijo na nas in nas prepričujejo o učinkovitosti in nekateri celo o nujnosti svojih izdelkov, zato danes niti ne rabiš biti nekdo, ki se ozavešča o pomenu uravnotežene prehrane, saj se prehranska dopolnila oglašujejo vsepovsod. Na voljo so v bolje založenih trgovinah z živilih, v specializiranih trgovinah, lekarnah, wellness in športnih centrih, zasebnih klinikah in seveda na spletu.

Zgodovina prehranskih dopolnil

Prehranski »dodatki« so se uporabljali že v prazgodovini. Takrat so bili ti v obliki listov, koreninic in gomoljev, ki so jih našli v naravi in z žvečenjem dosegli njihov poživljajoč učinek. V tistem času so bila hitrost, zmogljivost in vztrajnost ključ preživetja, zato so ljudje pričeli posegati po naravnih poživilih. Modernejša zgodovina prehranskih dopolnil, ki jih poznamo danes, pa sega v 30. leta 20. stoletja, ko je mladi farmacevt Eugene Schiff iz mleka pridobil koncentrat sirotke; njena uporaba kot prehranskega dopolnila se je razširila šele kakih petdeset let pozneje v obliki »proteinskih« praškov. Med drugo svetovno vojno so zaradi lažjega prenašanja in uporabe na trg prišli različni izdelki v prahu (mleko, jajca, sojini pripravki), ki so bili osnova beljakovinskega koncentrata, namenjenega športnikom. Vzporedno se je pojavila tudi era vitaminov, ko so odkrili, da se v hrani nahajajo tudi vitalno pomembni amini – vitamini, ki so esencialnega pomena za človekovo zdravje. Ko so pojasnili molekularno strukturo teh snovi, so jih začeli tudi pridobivati s kemijsko sintezo in dodajati v živila ali jih samostojno prodajati v farmacevtskih oblikah podobnim zdravilom: praškom, tabletam, kapsulam in podobno.

Najbrž je področje prehranskih dodatkov najbolj domače tisti populaciji, ki je fizično aktivna ali pa ji je poleg zdravstvene komponente pomembna tudi estetika telesa. Ne glede na to, ali smo rekreativci, vrhunski športniki ali pa si le želimo izgledati lepše in bolj mladostno, se pogosto srečujemo z vprašanji, kot so: Kateri dodatek pomaga pri regeneraciji? Kaj dodati k obroku, da bo dosežek na tekmi boljši in kateri je ultimativni »fat burner«, ki obenem še pomaga odstraniti celulit? Če ste kdaj obiskali fitnes, ste zagotovo že videli fante z mišičastimi telesi, kako po treningu srkajo vsak svoj »proteinski šejk«, ki naj bi po njihovem mnenju pripomogel k regeneraciji in mišični rasti. Ljubiteljem vzdržljivostnih športov seveda niso tuji energijski geli in ploščice, ki jih med dolgotrajnejšo obremenitvijo zaužijejo, vse skupaj pa poplaknenjo s požirkom vode ali, še boljše, z izotoničnim napitkom. Dandanes se že med rekreativnimi športniki najde marsikdo, ki si svoje športne aktivnosti brez dopolnil skoraj več ne more predstavljati. Proizvajalci in distributerji pa se ne osredotočajo samo na športnike, ampak tudi na drugo populacijo, ki v skrbi za svoje zdravje po njihovem mnenju mora nujno uporabljati dopolnila k prehrani. Tako danes najdemo na trgovskih policah in v lekarnah raznorazna dopolnila tudi za lase, kožo, pomlajevanje in hujšanje. 

Za vsakega izmed izdelkov imajo ponudniki »teoretično osnovo« in rezultate najnovejših študij, ki potrjujejo njihovo učinkovitost. Povrh vsega za temi izdelki stojijo tudi uspešni in medijsko prepoznavni posamezniki, ki so s konzumiranjem določenega prehranskega dopolnila izboljšali svoje zdravje oz. dosegli boljše športne rezultate. Pri tem se naslanjajo na dve osrednji premisi, in sicer da je kakovost prehrane danes osiromašena in zaradi tega potrebujemo prehranska dopolnila, in da so potrebe telesa po določenih hranilih zaradi različnih oblik stresa povečane in jih s prehrano enostavno ne moremo popolnoma pokriti, zato so prehranski dodatki nujni. Nekateri gredo še dlje in trdijo, da so si s prehranskimi dopolnili pozdravili določeno bolezen, čudežno izgubili odvečne kilograme in oblikovali telo ali pa izboljšali fizično in kognitivno zmogljivost. V vseh teh izjavah je nekaj resnic, veliko polresnic ter še več neresnic in mitov. V tem prispevku bomo spoznali tri najbolj pogoste.

Prvi mit je ta, da se da s pomočjo prehranskih dopolnil pozdraviti bolezni. Prehranska dopolnila se ne smejo oglaševati kot zdravila in niti niso namenjena bolnikom, temveč zdravi populaciji, ki imajo v določenih primerih povečano potrebo po določenih hranilih, npr. nosečnice ali pa športniki. V resnici je za pozdravitev določene patologije nujno najti vzrok in v tem kontekstu je velikokrat potrebna sprememba življenjskega sloga, ki vključuje tako spremembo prehrane z implementacijo živil, ki imajo visoko hranilno vrednost in primerno energijsko gostoto, k temu pa je potrebno še dodati ustrezno fizično aktivnost, prenehati ali zmanjšati uporabo škodljivih razvad kot sta kajenje in alkohol ter urediti spanec, pa še kaj. V določenih primerih je potrebna tudi farmakološka podpora v obliki zdravil. Prehranska dopolnila pa so lahko samo pika na i, nikakor pa ne prva izbira in večina jih ni nujnih.

Drugi mit je ta, da prehranska dopolnila nikomur ne koristijo, če uživa mešano prehrano, ker lahko vsa hranila dobi iz hrane. Kljub temu, da je v idealnem primeru prehrana najboljši vir hranil za človeka, na katerega smo tudi evolucijsko najbolje adaptirani, pa so določena prehranska dopolnila v določenih okoliščinah zelo koristna. Treba se je zavedati, da se naše potrebe po hranilih spreminjajo glede na naše cilje, odvisne pa so tudi od naše genetske predispozicije in načina življenja. Kadar imamo zmanjšano sposobnost delovanja encimov v našem telesu, lahko s pomočjo določenih vitaminov ali mineralov, ki so t. i. kofaktorji nekaterih encimov, ki sodelujejo v presnovnih procesih močno izboljšamo delovanje določenega encima. Tipičen primer je vitamin B1, ki je kofaktov večih encimskih kompleksov, v prvi vrsti pa je pomemben za tvorbo energije v našem telesu prek regulacije alfa ketoglutarat dehidrogenaze. Na drugi strani se je zaradi modernega načina življenja, ki je daleč stran od tistega »naravnega«, zmanjšala sposobnost tvorbe vitamina D s pomočjo sonca, zato je dodajanje vitamina D3 v obliki prehranskih dopolnil zelo koristno. 

Poleg tega je naš jedilnik običajno sestavljen iz znatnega deleža predelanih in prečiščenih živil, ki so osiromašena z določenimi hranili, po drugi strani pa energijsko zelo gosta, kar potrebo po esencialnih hranilih samo še povečajo. Tako se moderni način življenja odraža v vedno večji incidenci kroničnih bolezni. Slednje zmanjšajo sposobnost našega organizma za asimilacijo določenih hranil ali pa povečajo izločanje določenih hranil (npr. magnezija zaradi izgube inzulinske senzitivnosti), ki se lahko odraža v pomanjkanju. Za piko na i se v svetu prehrane vedno znova pojavljajo določene ideologije, ki zelo povečajo tveganje za pomanjkanje esencialnih hranil. Tipična primera sta veganstvo na eni strani in ketogena karnivorna dieta kot diametralno nasprotje na drugi strani. V takih primerih je uporaba prehranskih dopolnil smiselna in zelo koristna.

Tretji mit pa je ta, da prehranska dopolnila za športnike, ki se nahajajo v obliki praškov, vsebujejo prepovedane substance oziroma doping. Prehranska dopolnila za športnike vsebujejo koncentrirane oblike posameznih makrohranil ali njihovo kombinacijo, ki so jim v določenih izdelkih dodani tudi vitamini in minerali. Običajno gre za koncentrirane vire beljakovin, katerih osnovni gradniki so aminokisline, ki so v določenih izdelkih lahko obogatene. Lahko pa prehranska dopolnila za športnike vsebujejo različne vire sladkorjev oziroma ogljikovih hidratov, tako enostavnih kot kompleksnih in taka so namenjena predvsem vzdržljivostnim športnikom. Za optimalno regeneracijo so v resnici potrebne tako beljakovine kot ogljikovi hidrati, zato določene formulacije vsebujejo kombinacijo beljakovin in ogljikovih hidratov v različnih razmerjih, ki so jim dodani nekateri vitamini in minerali. Tretja vrsta izdelkov, ki se v svetu športne prehrane oglašuje in je popolnoma varna in koristna, pa so določene snovi, ki imajo ergogeni učinek, kot je na primer kreatin.

Za konec

Poleg teh treh mitov obstajajo številna druga prepričanja o prehranskih dopolnilih in resnica o uporabni vrednosti teh ni črno-bela, temveč je vedno odvisna od konteksta: kdo je oseba, ki bi potrebovala določen prehranski dodatek in predvsem v kakšnih okoliščinah bi ta prehranski dodatek imel potencialno korist. Vrsto, koncentracijo, formulacijo in frekvenco uživanja prehranskih dopolnil je brez tega konteksta nemogoče napovedati in lahko naredi tudi potencialno škodo. Kljub temu pa moramo izpostaviti dejstvo, da nam razumevanje molekularnih mehanizmov, zaradi katerih se staramo, ponuja priložnost, da molekule, ki nam nudijo zaščito pred procesom senescence in so zato geroprotektivne, »zapakiramo« v prehranska dopolnila in jih preventivno uživamo. Vendar je ta znanost še v povojih in učinkovitost teh dopolnil je dostikrat omejena na t. i. »in vitro« študije ali eksperimente na živalih, česar pa ne moremo neposredno prenesti na človekovo fiziologijo, seveda pa jih lahko testiramo, kadar imamo podatke o njihovi varnosti.

Kadar se odločamo za nakup prehranskih dopolnil, se je smiselno posvetovati z nekom, ki je strokovno usposobljen na tem področju, lahko je to zdravnik, dietetik, nutricionist ali farmacevt v lekarni. Če pa se na lastno pest odločamo za nakup nekega izdelka, upoštevajmo priporočena dnevne odmerke na embalaži.

dr. Leon Bedrač, univ. dipl. kem.