Na Inštitutu za nutricionistiko so izvedli raziskavo, s katero so potrdili, da z zakonodajo priporočen dnevni vnos D-vitamina v Sloveniji v zimskem obdobju ne zadošča za pokrivanje potreb prebivalcev. Med oktobrom in aprilom smo na našem geografskem območju večinoma odvisni od prehranskih dodatkov, ki vsebujejo D-vitamin, zaradi pomanjkanja sonca, prek katerega se ta vitamin proizvaja v našem telesu.

Glavna fiziološka funkcija D-vitamina je, da poveča zmožnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor ter s tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo kalcija in fosforja v krvi. To omogoča normalno mineralizacijo kosti, vpliva na diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, vpliva pa tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin.

Poudariti je treba, da je pomembna vloga D-vitamina za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z njim zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija. Strokovna združenja priporočajo bistveno večje odmerke, kot jih priporoča zakonodaja, ki predpisuje zgolj 5 µg D-vitamina na dan.

Izsledki raziskave, ki jo je izvedel Inštitut za nutricionistiko, so nakazali, da bi bilo treba ta odmerek povečati.

Le malo živil je naravno bogatih s tem vitaminom, zaradi česar jeseni in pozimi D-vitamin predstavlja enega najpogostejših dodajanih prehranskih dopolnil. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kakšno količino je še smiselno dodajati.

 "Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg D-vitamina predstavlja 100 % priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostni izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno večje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, Nemško in Avstrijsko prehransko društvo ter Švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg," pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisan priporočen dnevni odmerek povečati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili Evropske agencije za varno hrano.

Dr. Katja Žmitek je povzela raziskavo: "Po dvomesečnem dodajanju D-vitamina se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija D-vitamina značilno dvignila – v povprečju za 13 µg/L, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z D-vitaminom. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z D-vitaminom, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še četrtina."

Še posebej ogroženo skupino za pomanjkanje D-vitamina predstavljajo tisti starejši odrasli, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo D-vitamina. Hkrati se pri starejših odraslih okrepi proces razgrajevanja kosti, ki ga nezadostna preskrbljenost z vitaminom še okrepi.

Pri bolezenskem pomanjkanju D-vitamina je sicer nujen obisk zdravnika, ki predpiše ustrezno terapijo. Prof. dr. Igor Pravst je dodal še: "Zgornji še varni dnevni prehranski vnos D-vitamina je do 100 µg, pri čemer se upošteva vnos iz vseh virov – tudi iz običajnih živil. V naši raziskavi smo udeležencem dodajali štirikrat manjši odmerek in po dveh mesecih intervencije pri nobenem udeležencu raziskave nismo ugotovili prevelike plazemske koncentracije vitamina D."

Raziskava je bila izvedena kot uvod v širši raziskovalni projekt "Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D", ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje.