Šparglji

Šparglji so dobro znano sredstvo za čiščenje jeter. So prava spomladanska zelenjava, najpogosteje pa jih nabiramo med marcem in majem, včasih celo do julija. Mesnata stebla špargljev že od nekdaj veljajo za dragoceno zelenjavo in so cenjena zaradi sočnega okusa in blage teksture. Zeleno barvo dolgujejo klorofilu, znanemu 'čistilcu' jeter in krvi. Energijska vrednost špargljev je zelo majhna, zaradi česar je ta zelenjava visoko na seznamu zaželenih živil za izgubo odvečnih kilogramov. V prehrani so šparglji bogati predvsem s folno kislino, ki prispeva k normalni rasti tkiva med nosečnostjo. Izstopajo tudi z vsebnostjo vitamina C in kalija – hranilnih snovi, ki dobro delujejo na jetra. Zaradi visoke vsebnosti kalija in aminokisline arginin, ki jo vsebuje, ter nizke vsebnosti natrija so šparglji naravni diuretik.

Šparglji so dober vir hranil, ki pomagajo zaščititi celice pred oksidativnim stresom. Poleg vitamina C sta to še posebej cink in selen, zahvaljujoč njim pa so šparglji upravičeno nepogrešljiv del razstrupljevalne diete. Šparglji in jajca so odlična in najbolj popolna poznana kombinacija, za razstrupljanje pa je bolje, da šparglji postanejo del mešanih solat ali dodatek juham. Za pravi gastronomski užitek je priporočljivo, da šparglje postrežete z morskimi sadeži.

Artičoke

Obstaja domneva, da blagodejni učinek artičoke na telo izvira iz grenkih snovi v listih in koreninah, ki imajo posebno aromo in spodbujajo hitrejši pretok žolča. Kalorična vrednost artičoke je minimalna, prav tako tudi vsebnost maščob, a v prehranskem smislu je prava zakladnica vitaminov, mineralov in fitokemikalij. V okviru hranilnih snovi za jetra artičoka vsebuje vitamin C in kalij, pa tudi skoraj vse druge vitamine in minerale v manjših količinah. Impresivna je tudi vsebnost vlaknin, zato 100 g artičoke zagotavlja kar 5,4 g vlaknin.

Artičoko odlikuje vsebnost silimarina, snovi, za katero se domneva, da ima zaščitni učinek na jetra. Poleg tega sta se cinarin in kofeinska kislina, snovi, ki ju najdemo v artičokah, v poskusih na živalih izkazali za učinkoviti hepatoprotektivni spojini. Inulin, neprebavljiv ogljikov hidrat, ima blag odvajalni učinek in pomaga pri zaprtju. Zdravje jeter je odvisno od rednega odvajanja blata, obremenitev jeter pa je v obdobjih zaprtja večja. Artičoke lahko zmešate v skoraj vse jedi, od juh in pirejev do rižot, pic, musak ali mesnih jedi. Da pa bo razstrupljanje čim učinkovitejše, je najbolje, da kuhane artičoke postrežemo kot predjed z olivnim oljem in lahkim sirom ali pa jih vmešamo v različne solate. Za gurmanske užitke si pripravite namaz iz artičoke, tako da ga zmešate s tuno, olivami, olivnim oljem in limoninim sokom. Kombinaciji po želji dodajte zelišča in uživajte.

Mlada špinača 

Danes je špinača na voljo vse leto, vendar je pomlad idealen čas za uživanje v mladi špinači, zlasti zato, ker ima ta za razliko od običajne špinače bolj sladek okus in je manj žilava. Prehransko je zelo dragocena hrana. Bogata je z vitaminom K, ki med drugim prispeva k vzdrževanju normalnih kosti. Mlada špinača je, tako kot večina spomladanske hrane, dragocen vir vitamina C in kalija. Upoštevati je treba tudi vsebnost folne kisline in železa.

Mlada špinača svojo zeleno barvo dolguje pigmentu klorofilu, ki je izjemno pomemben v okviru razstrupljanja, ker tradicionalno velja za učinkovito 'čistilo' jeter in krvi. Dodatna prednost špinače je nizka kalorična vsebnost, saj vsebuje le približno 25 kalorij na 100 gramov. Špinačo lahko dodajamo testeninskim jedem, omakam, pitam ali pa z njo eksperimentiramo po želji.

Povzeto po miss7zdrava