Svinjska maščoba in špeh, živili, ob katerih so odraščali naši starši in jih tradicionalno v prehrani uporabljajo že vrsto let. Bi jih 'morali' uživati tudi mi? So res tako (ne)zdrava, kot radi verjamemo? Poglejmo si, kaj je o tem zapisal portal ordinacija.hr. 

Svinjska mast

Svinjska maščoba je ena od maščob, ki se uporablja v kulinariki in prehrani. Njena dobrota ali primernost je odvisna od več dejavnikov in lahko ima tako pozitivne kot negativne lastnosti, odvisno od tega, kako se uporablja in koliko se uživa. Svinjska mast je eno tistih kontroverznih živil, ki še vedno dviguje prah, ali jo jesti ali se ji izogibati. Čeprav je dolga leta veljala za slabo živilo, ima mast številne prednosti, če jo uporabljamo pravilno in v zmernih količinah. 

Čeprav se nasičene maščobe in holesterol vedno omenjajo v kontekstu masti, ima mast približno 40 odstotkov nasičenih maščob, približno 50 odstotkov mononenasičenih maščob (predvsem oleinske in palmitoleinske kisline) in približno 10 odstotkov večkrat nenasičenih maščob (linolne, linolenske, arahidonske kisline in DHA).

Svinjska mast pa je tudi bogata z vitamini A, D in E, poleg tega pa tako kot vsa druga olja in maščobe vsebuje tudi veliko kalorij, zato bodite previdni pri uporabi. Dejstvo je, da dnevni vnos kalorij iz maščob ne sme preseči največ 30 odstotkov.

Poleg tega, da maščobe na splošno pomagajo pri absorpciji vitaminov, mast vsebuje holesterol, ki se v telesu pod vplivom UV žarkov pretvori v vitamin D, ki je pomemben za absorpcijo kalcija. Svinjska mast je idealna tudi za cvrtje in termično obdelavo živil, saj kaže največjo odpornost na visoke temperature. To pomeni, da ima visoko dimno točko, zato je eno najbolj stabilnih olj za toplotno obdelavo pri povišanih temperaturah.

Špeh

Špeh je maščoba, pridobljena iz svinjske kože, predvsem iz maščobnega tkiva pod kožo. Tradicionalno se je špeh pogosto uporabljal v prehrani zaradi svoje visoke vsebnosti kalorij in maščob, kar je pomagalo prebivalcem v hladnejših krajih pri pridobivanju dovolj energije za preživetje v zimskih mesecih. Vendar pa danes ni več potrebe po uživanju špeha v takšnih količinah, saj imamo dostop do raznolike prehrane in boljšega razumevanja prehranskih potreb.

Maščobe v slanini so približno 50-odstotno enkrat nenasičene, velik del pa predstavlja oleinska kislina, prav tista, ki jo najdemo v hvalevrednem oljčnem olju. Preostala maščoba v slanini je 40-odstotno nasičena in 10-odstotno večkrat nenasičena, s spodobno količino holesterola. Prehranski holesterol je bil problem v preteklosti, danes pa vemo, da vnos holesterola manj vpliva na raven holesterola v krvi.

Meso je na splošno vir številnih hranil, vključno s slanino. Poleg beljakovin najdemo v slanini vitamine skupine B, selen, fosfor, železo, cink itd. Druga stvar, na katero moramo biti pozorni pri uživanju slanine, je dejstvo, da vsebuje veliko soli, zaradi česar morajo ljudje, ki trpijo za visokim krvnim tlakom, biti previdni pri vnosu.

Čeprav vsebuje približno 400 kalorij na 100 g in od tega približno 40 odstotkov maščob, je slanina zelo kakovostno živilo, ki zagotovo najde mesto na vašem krožniku – ključna je seveda zmernost in pravilno ravnanje s tem živilom.

Vir: ordinacija.hr