Prav v zimskem času bi morali poiskati kakšen dober recept, s katerim boste kardamom vključili v svojo vsakdanjo prehrano. Ta začimba je namreč zelo aromatična ter nas lepo ogreje. Že v majhnih količinah pa nam prinaša številne blagodejne učinke.

Semena kardamoma sušijo, pražijo in meljejo. Na tržišču lahko kupimo semena ali prah, uporabljamo pa ga kot začimbo v sladkih in slanih jedeh in je tudi ena od sestavin karija. Z njim lahko odišavimo kavo ali čaj.

Zdravilni učinki kardamoma

Ta začimba ima antiseptične lastnosti, pomaga pri prebavnih motnjah in napetem trebuhu. Je naravni diuretik in uživanje kardamoma lahko čisti mehur, sečne poti, odstranjuje odpadne snovi, sol, odvečno vodo, toksine in patogene. V kolikor imate težave z ustnim zadahom, je ta začimba priporočljiva za uporabo. V Indiji ga namreč po vsakem obroku žvečijo v zrnih, lahko pa ga uporabljate, kadarkoli želite osvežiti zadah.

Deluje tudi proti depresiji, pomaga lahko pri hujšanju, uničuje proste radikale, krepi koncentracijo, pozitivno vpliva na boleče in razboleno grlo, pomaga tudi pri krčih. Če boste kardamom redno dodajali v čaj, zajtrke, sladice in druge obroke, lahko pomagate popolnoma preprečiti simptome sezonskih obolenj.

Pomaga tudi, ko se vas je prehlad že lotil. Blaži kašelj in se uporablja tudi pri bronhitisu. Tako kot ingver in kurkuma (vsi trije so v sorodstvu) ima namreč tudi kardamom protivnetno delovanje, ki blaži bolečine in otekline, še posebej v sluznicah ust in grla. Pomemben podatek pa je, da karadmom nikakor ni priporočljiv za nosečnice in matere, ki dojijo.

Kako ga uporabljati?

Pravilna uporaba kardamoma kot začimbe ali naravnega zdravila daje človeku poživljajoč občutek, saj že njegov vonj napolni naše nosnice s polnim, toplim občutkom in z vonjem neznanih krajev. Kardamom najlažje dodate čaju ali kavi. Njegova semena lahko zmeljete s kavnimi zrni ali ga že zmletega zmešate s kavnim prahom. Kardamom se sme uživati, tako kot vse začimbe, le v majhnih količinah. Priporoča se uporaba enega za eno skodelico kave. Pogosto je del sladkih receptov, dobro se poda k hruškam, jabolkom, pomarančam, stročnicam, topinamburju in večini druge korenaste zelenjave.

Dopolnjuje se s cimetom, čiliji, ingverjem, jogurtom, kavo, klinčki, koriandrovimi semeni, kumino, paprikami, poprom in žafranom, zato ga je mogoče dodajati tudi slanim jedem, posebno piščancu, rižu, stročnicam in bučam. Po svetu ga uporabljajo v različne namene in pri različnih jedeh, za pripravo pikantnih kolačev, drobnega peciva, kruha in občasno celo hamburgerjev in mesnih štruc.