To priljubljeno živilo lahko pospešuje zamaščenost jeter: mnogi ga uživajo skoraj vsak dan

Toda pomembno vlogo pri razvoju zamaščenosti jeter ima lahko tudi nekaj, kar številni uživajo vsak dan: sladke gazirane pijače. Te vsebujejo velike količine dodanega sladkorja, predvsem v obliki saharoze ali koruznega sirupa z veliko fruktoze. Redno uživanje takšnih pijač je v raziskavah povezano z večjim kopičenjem maščobe v jetrih. Težava je tudi v tem, da sladkih pijač pogosto ne dojemamo kot pomembnega vira kalorij. Kozarec gazirane pijače ob kosilu, sladkani ledeni čaj ali energijska pijača čez dan se lahko hitro spremenijo v vsakodnevno navado. Če jih uživamo pogosto, lahko prispevajo k presežnemu energijskemu vnosu in presnovnim motnjam, ki povečujejo tveganje za zamaščenost jeter.

Jetra imajo pomembno vlogo pri presnovi sladkorjev. Posebno pozornost raziskovalci namenjajo fruktozi, ki jo telo presnavlja predvsem v jetrih. Če je zaužijemo preveč, lahko prispeva k nastajanju maščobnih kislin in kopičenju maščobe v jetrnih celicah. Fruktoza je naravno prisotna tudi v sadju, vendar to ne pomeni, da bi morali omejevati uživanje celega sadja. To namreč vsebuje vlaknine, vitamine in druge koristne snovi. Drugače je pri sladkanih pijačah, ki lahko vsebujejo veliko dodanega sladkorja, hkrati pa nas ne nasitijo tako kot polnovredna živila.

Kot pojasnjuje ameriški zdravstveni portal Health.com, je redno uživanje živil z veliko dodanega sladkorja povezano z večjim kopičenjem maščobe v jetrih, posebno pozornost pa namenja prav sladkim pijačam. Tudi WebMD med pijačami, ki jih je pri zamaščenih jetrih smiselno omejiti, izpostavlja gazirane pijače, sladkane čaje, športne napitke in sadne sokove.

Povezavo so preučevali tudi v raziskavi Framinghamske študije srca, ki je spremljala odrasle udeležence šest let. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo pogosto uživanje sladkanih pijač pri starejših udeležencih povezano z večjo verjetnostjo za razvoj zamaščenosti jeter. Pri pogostih uživalcih je bilo tveganje oziroma razmerje obetov za pojav bolezni večje kot pri tistih, ki takšnih pijač niso uživali. Pomembno je poudariti, da gre za opazovalno raziskavo. Ta lahko pokaže povezavo med uživanjem sladkih pijač in zamaščenostjo jeter, ne more pa sama po sebi dokazati, da so pijače neposredno povzročile bolezen.

Tudi evropske klinične smernice za obravnavo presnovno povezane steatotične bolezni jeter (MASLD), ki so jih leta 2024 pripravila združenja EASL, EASD in EASO, priporočajo izogibanje sladkanim pijačam. Med priporočili je tudi omejevanje močno predelanih živil, bogatih s sladkorjem in nasičenimi maščobami.

Presnovno povezana steatotična bolezen jeter (MASLD), prej znana kot nealkoholna zamaščenost jeter, nastane, ko se v jetrih kopiči preveč maščobe, pri čemer so prisotni tudi presnovni dejavniki tveganja. Mednje sodijo:

- čezmerna telesna masa, zlasti kopičenje maščobe okoli trebuha;

- sladkorna bolezen tipa 2;

- inzulinska rezistenca;

- povišane vrednosti trigliceridov in holesterola;

- visok krvni tlak.

Bolezen se lahko razvije tudi pri ljudeh, ki ne uživajo alkohola. V začetni fazi pogosto ne povzroča očitnih simptomov, zato jo nekateri odkrijejo šele ob laboratorijskih preiskavah ali slikovnih preiskavah trebuha.

Pri delu bolnikov lahko napreduje v vnetje jeter, poškodbe jetrnih celic in fibrozo oziroma brazgotinjenje. V napredovalih primerih se lahko razvije ciroza. Vendar se to ne zgodi pri vseh ljudeh z zamaščenimi jetri.

Sladkor ni prisoten samo v običajnih gaziranih pijačah. Veliko ga lahko vsebujejo tudi:

- sladkani ledeni čaji;

- energijske pijače;

- športni napitki;

- sadni nektarji in sadni napitki;

- sladkane kave in mlečni napitki;

- aromatizirane vode z dodanim sladkorjem.

Pozorni moramo biti tudi na sadne sokove. Tudi če nimajo dodanega sladkorja, vsebujejo naravno prisotne sladkorje, medtem ko imajo v primerjavi s celim sadjem precej manj vlaknin. Zato je bolje, da pogosteje izberemo celo sadje kot sok.

Za zdravje jeter ni potrebna posebna razstrupljevalna dieta. Veliko pomembnejše so vsakodnevne prehranske in življenjske navade. Strokovnjaki priporočajo predvsem:

- sladke pijače nadomestite z vodo ali nesladkanim čajem;

- jejte več zelenjave, stročnic, polnozrnatih žit in celega sadja;

- izbirajte kakovostne vire maščob, kot so oljčno olje, oreški, semena in ribe;

- omejite močno predelana živila in živila z veliko dodanega sladkorja;

- poskrbite za redno telesno dejavnost;

- če imate čezmerno telesno maso, se osredotočite na postopno in vzdržno zmanjšanje telesne teže.

Mayo Clinic in NIDDK poudarjata, da lahko zdrav način prehranjevanja, vzdrževanje primerne telesne mase in redna telesna dejavnost pomagajo zmanjšati tveganje za zamaščenost jeter oziroma izboljšati stanje pri že diagnosticirani bolezni. Če imate sladkorno bolezen tipa 2, povišane trigliceride, čezmerno telesno maso ali druge presnovne dejavnike tveganja, se z zdravnikom pogovorite tudi o morebitnem pregledu jeter. Zamaščenost namreč lahko dolgo poteka brez simptomov.

Sladke gazirane pijače torej niso nedolžna vsakodnevna razvada. Njihovo pogosto uživanje je povezano z večjim tveganjem za kopičenje maščobe v jetrih. Če jih pijete redno, je ena najpreprostejših sprememb za podporo zdravju jeter, da jih postopoma nadomestite z vodo ali nesladkanimi napitki.

Viri: Health, WebMD, Verywell Health, National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIDDK), Mayo Clinic, European Association for the Study of the Liver (EASL), European Association for the Study of Diabetes (EASD), European Association for the Study of Obesity (EASO), Framingham Heart Study