Ali ultrapredelana hrana vpliva na razvoj inteligence?

Kot poroča Index.hr, so znanstveniki spremljali otroke od rojstva do osnovne šole in ugotovili, da je uživanje večjih količin ultrapredelane hrane pri dveh letih povezano z nižjim inteligenčnim kvocientom v starosti od šest do sedem let. Gre za pomembno odkritje, ki poudarja, kako občutljivo je obdobje zgodnjega razvoja možganov.

Raziskovalci z Univerze v Illinoisu so uporabili podatke iz ene največjih dolgoročnih kohortnih študij v Latinski Ameriki. Preučili so prehranske vzorce otrok, rojenih leta 2015, in jih razdelili v dve glavni skupini:

Zdrav prehranski vzorec: stročnice, sadje, zelenjava, otroška hrana, naravni sadni sokovi.

Nezdrav prehranski vzorec: prigrizki, instant rezanci, sladki keksi, bomboni, gazirane pijače, klobase in predelano meso.

Otroci, ki so pri dveh letih pogosteje uživali hrano iz 'nezdrave' skupine, so kasneje dosegali opazno nižje rezultate na testih inteligence, tudi ko so raziskovalci upoštevali številne družinske in socialne dejavnike.

Raziskovalci so v analizo vključili širok nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na kognitivni razvoj, med drugim: spol otroka, starost in izobrazbo matere, materino zaposlitev in duševno zdravje, družinsko strukturo in odnose, socioekonomski status, število družinskih članov in sorojencev, obiskovanje vrtca, trajanje izključnega dojenja, uvajanje goste hrane.

Kljub temu je povezava med uživanjem ultrapredelane hrane in nižjim inteligenčnim kvocientom ostala močna. Kot piše Index.hr, je bil učinek še izrazitejši pri otrocih, ki so bili že ob rojstvu biološko ranljivi – na primer tisti z nižjo telesno težo, manjšim obsegom glave ali zaostankom v rasti.

Čeprav raziskava ni neposredno dokazala vzročne povezave, avtorji opozarjajo na druge znanstvene ugotovitve, ki kažejo, da lahko prehrana z nizko hranilno vrednostjo: povečuje sistemsko vnetje, spodbuja oksidativni stres, vpliva na os črevesje-možgani, moti nevrološke razvojne procese.

Ti procesi lahko skupaj prispevajo k slabšemu razvoju možganov in posledično nižjemu inteligenčnemu kvocientu.

Raziskovalci poudarjajo, da ni potrebno popolno preoblikovanje prehrane. Ključ je v rednih, ne pa občasnih izbirah. Nekaj praktičnih predlogov:

Namesto sladkih žit za zajtrk: ovsena kaša z oreščkovim maslom in sadjem ali navaden jogurt z granolo.

Namesto pakiranih sadnih prigrizkov: sveže sadje, nesladkan jabolčni pire ali zamrznjeni koščki sadja.

Namesto instant rezancev: polnozrnata testenina z olivnim oljem in sirom ali riž z jajcem in zelenjavo.

Namesto predelanih mesnin: pečena piščančja prsa, humus, fižolov namaz ali sendviči z oreščkovim maslom.

Namesto sladkanih pijač: voda z rezinami sadja, mleko ali razredčen 100-odstotni sadni sok.

Raziskovalci niso našli povezave med 'zdravim' prehranskim vzorcem in višjim inteligenčnim kvocientom. Razlog je verjetno v tem, da je velika večina otrok že redno uživala hrano iz te skupine, zato je bila variabilnost premajhna, da bi se pokazal statistično pomemben učinek.

Raziskava opozarja, da je ultrapredelana hrana vse bolj razširjena po svetu, zato bi se podobni vzorci verjetno pojavili tudi v drugih državah. Ugotovitve poudarjajo, kako pomembno je, da starši že v najzgodnejšem obdobju oblikujejo prehranske navade, ki podpirajo zdrav razvoj možganov. Majhne, a dosledne spremembe lahko dolgoročno pomembno vplivajo na kognitivne sposobnosti otrok.

Vir: Index.hr