Študija, predstavljena na konferenci o prehrani, je pokazala, da lahko vsakodnevna zdrava prehrana zmanjša tveganje za kronične bolezni in ohrani možganske sposobnosti v starosti. Raziskovalci z Univerze Harvard so analizirali podatke več kot 106.000 ljudi, ki so jih spremljali 30 let. Vsi udeleženci so bili ob začetku raziskave stari vsaj 39 let in niso imeli kroničnih bolezni. Vsake štiri leta so odgovarjali na vprašanja o svojih prehranjevalnih navadah.

Primerjave prehranskih vzorcev
Uporabljene so bile različne prehranske smernice:
DASH dieta – namenjena zniževanju krvnega tlaka, s poudarkom na zelenjavi, sadju in polnozrnatih žitaricah.
Indeks alternativne zdrave prehrane (AHEI) – daje prednost stročnicam, oreščkom, zelenjavi in manj rdečega in predelanega mesa. Pokazal je najmočnejšo korelacijo z zdravim staranjem.
Planetarno zdrava dieta – zmanjšuje vnos živalskih izdelkov, poudarja sadje, zelenjavo, polnozrnate žitarice in zdrave maščobe, z zmernimi količinami mesa in mlečnih izdelkov.

Na splošno so ugotovili, da večji vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, nenasičenih maščob, oreščkov, stročnic in nizkomaščobnih mlečnih izdelkov poveča možnosti za zdravo staranje. Tisti z večjim vnosom transmaščob, natrija, rdečega in predelanega mesa so imeli nižje možnosti za zdravo staranje.

Kaj pomeni "zdravo staranje"?
Zdravo staranje so raziskovalci opredelili kot dosego vsaj 70 let z dobrim kognitivnim in mentalnim zdravjem, fizično funkcijo in brez kroničnih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, možganska kap, odpoved ledvic ali večina vrst raka. Po 30 letih opazovanja je samo 9 % udeležencev izpolnilo to definicijo. Tisti, ki so sledili zdravim prehranskim vzorcem, so imeli **za 43–84 % večje možnosti** za zdravo staranje v primerjavi s tistimi, ki niso.

Omejitve raziskave in dodatni dejavniki
Raziskava je opazovalna in temelji na samoporočilih, zato ne dokazuje vzročnosti. Kljub temu so številne raziskave že potrdile, da prehrana in telesna dejavnost zmanjšujeta tveganje za kronične bolezni in tako povečujeta verjetnost zdravega staranja. Raziskovalci so upoštevali dejavnike, kot so BMI, izobrazba, telesna aktivnost, družbeni status, družinska zgodovina in status kajenja. Tudi po upoštevanju teh spremenljivk je povezava ostala močna. Dr. R. Sean Morrison z Mount Sinai je povedal, da celosten zdrav življenjski slog – prehrana, gibanje, izogibanje kajenju, zaščita pred soncem, zadosten spanec in socialna aktivnost – ostaja temelj zdravega staranja.
Vir: miss7zdrava
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV