Zakaj možgani v stresu iščejo nezdravo hrano

Kot navaja Harvard Health, stres aktivira os hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza, kar povzroči povečano izločanje hormona kortizola. Ta hormon neposredno vpliva na apetit in poveča željo po energijsko bogati hrani, predvsem sladkorjih in maščobah. Kortizol namreč spodbuja možgane, da iščejo hitro dostopne vire energije, kar je evolucijski mehanizem preživetja, ki pa v sodobnem okolju vodi v nezdrave prehranske izbire.

Po podatkih NIH stres okrepi delovanje dopaminskih poti, ki so povezane z nagrajevanjem. Ko zaužijemo sladko ali mastno hrano, se sprosti dopamin, kar ustvari občutek kratkotrajnega olajšanja. Zaradi tega možgani začnejo povezovati stres z nagrajevalno hrano, kar vodi v ponavljajoče se vedenje in hrepenenje po nezdravih izbirah. To ni posledica šibke volje, temveč nevrobiološkega odziva, ki ga stres še okrepi.

Kot piše Johns Hopkins Medicine, črevesje in možgani komunicirajo prek osi črevesje–možgani, ki vpliva na razpoloženje, apetit in odziv na stres. Stres lahko poruši ravnovesje črevesnih bakterij, kar vpliva na tvorbo serotonina in drugih nevrotransmiterjev. Ko je črevesna mikrobiota porušena, se poveča želja po hitro prebavljivi hrani, ki kratkoročno dvigne raven energije, dolgoročno pa poslabša počutje.

Po podatkih Cleveland Clinic, hrana z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob začasno zmanjša aktivnost možganskih centrov za stres. To pomeni, da telo nezdravo hrano zazna kot hitro rešitev za zmanjšanje napetosti. Vendar ta učinek traja le kratek čas, nato pa se stresni odziv pogosto še okrepi, kar vodi v začarani krog čustvenega prehranjevanja.

Kot navaja WebMD, kronični stres in ponavljajoče se poseganje po nezdravi hrani povečata tveganje za presnovne motnje, nihanje razpoloženja in motnje spanja. Možgani se postopoma navadijo na stalno nagrajevanje s sladkorjem, kar oslabi naravne mehanizme uravnavanja apetita. Sčasoma se lahko spremeni tudi občutljivost na dopamin, kar pomeni, da za enak občutek olajšanja potrebujemo vedno več nezdrave hrane.

Redno izpostavljanje stresu spremeni delovanje možganov, hormonov in črevesne mikrobiote, kar skupaj poveča željo po nezdravi hrani. Razumevanje teh mehanizmov je ključno, saj pokaže, da hrepenenje ni znak pomanjkanja samodiscipline, temveč naravni odziv telesa na obremenitve. Z uravnoteženo prehrano, tehnikami sproščanja in podporo strokovnjakov lahko postopoma prekinemo ta vzorec in zmanjšamo vpliv stresa na prehranske navade.

Viri: Harvard Health, NIH, Johns Hopkins Medicine, Cleveland Clinic, WebMD