Velikokrat menimo, posebej, če se prehranjujemo izjemno nezdravo, da je zdravo prehranjevanje v prvi vrsti drago, v drugi vrsti pa izjemno težavno. A že sam pogled na dejansko stanje nam pokaže, da temu ni tako. Vsekakor potrebujemo voljo in odločnost, morda celo tako imenovano 'manjšo brco v rit', da se zdravega načina prehranjevanja v prvi vrsti lotimo, nato pa da ga tudi izvedemo in nadaljnjo poosebimo. Živila, ki se priporočajo in veljajo za zdrava, so ponavadi čisto običajna živila, ne tista, ki danes veljajo za nekakšen luksuz, dobimo pa jih v skoraj vsaki trgovini. Kateri so zlati nasveti za zdravo prehranjevanje?

1. Če se prehranjujemo zdravo vsaj osemdeset procentov našega časa, ni pomembno, kaj jemo v preostalih dvajsetih procentih.

2. Vsak dan je dobro, da pojemo pomarančno ali obrok zelenjave, s katerim pridobimo karotenoide, ki varujejo naše telo pred rakavim celicami.

3. Na dan je dobro spiti od šest do osem velikih kozarcev tekočine. Vrsta napitka naj ne bi bila pomembna, saj lahko vodo denimo nadomestimo s pomarančnim sokom ali posnetim mlekom, ki vsebuje malo maščob. Tukaj lahko štejemo tudi nekaj skodelic čaja.

4. Zdravi osebi, ki se prehranjuje uravnoteženo in raznovrstno, ni treba uživati prehranskih dopolnil.

5. Zajtrk je ključnega pomena. Raziskave kažejo, da so tisti, ki redno jedo zajtrk, vitkejši in tudi sicer čez dan uživajo zdravo hrano. Tukaj je treba poudariti, da je seveda vse odvisno od našega ritma in načina življenja – kdaj vstajamo, kdaj hodimo spat in kako imamo razporejen svoj običajen delovni dan.

6. Ne jejte pretežkih obrokov pozno zvečer, saj boste težje zaspali.

7. Že manjše spremembe v prehrani se obrestujejo. Ne potrebujete pretiravati s spremembami, ki jim ne boste mogli slediti. Ko se lotevate zdravega načina življenja, spremembe uvajajte postopoma, eno ali dve na teden – nadomestite denimo beli kruh s polnozrnatim ali pa začnite uporabljati manj soli.

8. Na dan naj bi človeško telo potrebovalo najmanj pet obrokov sadja in zelenjave; svežega, zmrznjenega, konzerviranega, suhega ali stisnjenega v sok. 

9. Vsaj dvakrat tedensko jejte ribe, izogibajte se mastnemu mesu. 

10. Pitje čajev, ki vsebujejo flavonoide, lahko znižuje tveganje za srčna obolenja.

11. Vsaj polovico dnevno zaužitih kalorij na dan bi morali pridobiti z nerafiniranim ogljikovimi hidrati; denimo polnozrnatim kruhom, ovsom, rižem, testeninami ali krompirjem, grahom, fižolom in s sadjem.

12. Beljakovine jejte zmerno.

13. Ob nakupu živil preglejte vsebnosti maščob in sladkorja; živilom je velikokrat dodan nepotreben sladkor, ki ne sodi v temeljno prehrano.

14. Nehajte dodatno soliti obroke in s tem ohranite normalen krvni tlak.

15. Redno uživajte rumeno in oranžno zelenjavo, fižol, druge stročnice in zelenolistnato zelenjavo.

16. Sveži nepredelani oreščki so odličen prigrizek ali dodatek solatam.

17. Nerafinirani ogljikovi hidrati, denimo žitarice, so dobra prehranska osnova.

18. Uživajte čim manj kalorij v obliki nasičenih maščob, ki vsebujejo na primer maslo, sir ali sladkor.

19. Jejte manj peciva in piškotov; četudi so iz polnozrnate moke, vsebujejo veliko maščob in sladkorja.

20. Jejte sadje, pijte naravne sadne sokove in se izogibajte napitkom, ki so jim le dodane sladke arome. 

Vir: Zdravstveni vodnik za vso družino, dr. Miriam Stoppard