Četudi se srečujemo s pogostimi prebavnimi težavami, oslabljenim imunskim sistemom, težavami s kožo, počasnim metabolizmom in pomanjkanjem energije, vzrok le redko iščemo v črevesni flori. A prav slednja nosi izjemen pomen za naše zdravje!

Ima namreč pomembno vlogo pri zaščiti prebavnega sistema, krepitvi imunosti, uravnavanju metabolizma, fermentaciji neprebavljenih sestavin hrane, izrabi in uravnavanju shranjevanja energije ter biosintezi esencialnih vitaminov (K, B1, B2, B3, B6, B12).

Črevesna flora je nenehno na udaru

Gre za zelo kompleksen, a tudi zelo občutljiv sistem, ki ga lahko najdemo v neravnovesju zaradi bolezni, stresa, fizičnega napora, staranja, jemanja zdravil (protibolečinskih in antibiotikov), izpostavljenosti toksinom, alergenov, alkoholnih pijač, različnih dodatkov in sladkorjev. 

Ko je črevesna flora neuravnotežena, se črevesna stena poškoduje in črevesje postane prepustno. Zmanjša se absorpcija hranil in pride do pomanjkanja hranil, slabe bakterije pa prebijejo črevesno steno in se razširijo po telesu.

Ko črevesje postane prepustno, lahko velike molekule beljakovin preidejo v krvni obtok, kar vodi v imunski odziv, kjer telo pogosto napade samo sebe.

Probiotiki črevesju pomagajo tako, da opravljajo enako funkcijo kot naravna flora in s tem omogočijo črevesju, da obnovi mikrofloro, ki bo funkcijo še naprej opravljala samostojno. Kje najdemo probiotike v vsakodnevni prehrani?

KISLO ZELJE

Bakterije v kislem zelju so prilagojene na življenje v kislem okolju, kar pomeni, da zlahka preživijo težjo pot skozi želodec vse do črevesja. Poleg probiotikov kislo zelje vsebuje tudi vlaknine, vitamina C in K ter železo.

KEFIR

V kozarcu kefirja najdete od 10 do 30 sevov različnih probiotikov. Ker proces fermentacije temelji na kvasovkah in bakterijah, ki temeljito predelajo mleko, lahko kefir vsebuje manj laktoze kot jogurt, kar je odlična novica za tiste z občutljivim želodcem.

SIR

Čeprav je večina vrst sira fermentiranih, to ne pomeni, da vsi vsebujejo probiotike. Dobre bakterije preživijo proces staranja v nekaterih sirih, vključno z gavdo, mocarelo, cheddarjem in skuto. Sir je tudi dober vir beljakovin, bogatih s kalcijem, vitaminom B12, fosforjem in selenom.

KOMBUČA

Je fermentiran črni ali zeleni čaj, ki mu dodamo sladkor in kombucho (simbiotična kolonija bakterij in kvasovk) in pustimo fermentirati. Napitek po fermentaciji vsebuje čajne polifenole, aminokisline, vitamine, encime in veliko količino probiotikov. Paziti moramo na to, da kombuča vsebuje tudi nekaj alkohola.

Hrana ni dovolj

Velika populacija črevesja zahteva raznolike vire hranil in veliko probiotičnih sevov. Samo s prehrano je težko zaužiti zadostno količino in raznolikost probiotikov. Na srečo nam znanost ponuja kakovostne probiotične komplekse, ki so sposobni popraviti nastalo škodo.

Pri izbiri ustreznega probiotika pa je treba biti previden, saj uporaba širokega spektra probiotičnih sevov omogoča njihov vpliv na nevrološko, imunsko, gastroenterološko aktivnost in podobno.

Povzeto po Ordinacija.hr