Zdravo prehranjevanje je eden od, če ne najpomembnejši, vidikov našega zdravja. Ravno tukaj pa se ljudem navadno rado zatakne - največkrat zaradi pomanjkanja časa, kot radi rečemo in verjamemo. Kje vi vidite največje izzive pri sodobnem načinu prehranjevanja? 

Eden od pomembnih izzivov je zagotovo, da vedno manj hrane pripravljamo sami, pa tudi vse manj kuhamo iz osnovnih živil. V zadnji raziskavi o prehranskih vnosih Slovencev, SI.Menu, ki je potekala leta 2017 in 2018, opažamo, da pojemo premalo zelenjave in kar precej mesa. To se potem kaže tudi na primer pri dnevnem vnosu prehranskih vlaknin, ki je v slovenski populaciji bistveno prenizek. Približno devetdeset odstotkov odraslih ne dosega zaužitja priporočenih 30 gramov prehranskih vlaknin dnevno; povprečja se trenutno gibljejo okrog 20 gramov, kar pa je še vedno premalo. 

Hitra prehrana je razlog za marsikatero tegobo. Lahko konkretno poveva bralcem, kakšni so dolgoročni učinki, če takšno hrano oz. živila uživamo vsak dan, več let zapored?

Pri hitri prehrani je problem predvsem, da ta živila pogosto vsebujejo preveč maščob, še posebej nasičenih maščob, ki bi jih morali v prehrani omejevati. Vsebujejo lahko tudi veliko soli in sladkorja. Uživanje takšnih živil bi zato morali čim bolj omejevati oziroma se jim lahko izognemo, če hrano pripravljamo sami. Ta živila so lahko tudi zelo energijsko bogata, ne vsebujejo pa veliko vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi, katerih vnos je v prehrani zaželen. Kadar že uživamo hitro prehrano, pa skušajmo obrok, če je le mogoče, nekoliko uravnotežiti, na primer tako, da dodamo več zelenjave in kakšno omako z veliko maščobe manj.

Dotaknila bi se morda še nekoliko bolj občutljive teme. Marsikdo meni, da je zdravo prehranjevanje 'predrago'. Je temu res tako ali je to morda zgolj mit?

To je močno odvisno od tega, kakšna živila kupujemo, ker pogosto ljudje mislijo, da zdravo prehranjevanje pomeni, da morajo kupovati eksotična in draga živila, različne nadomestke mesa in podobne zadeve. Pravzaprav pa je lahko zdrava prehrana zelo poceni, ampak moramo hrano seveda pripravljati sami iz osnovnih sestavin, iz denimo stročnic, zelenjave, sadja, moke in različnih kaš ter žit. Takšna prehrana je pravzaprav lahko veliko cenejša kot marsikatera procesirana živila, ali pa tista, ki nam jih morda oglašujejo kot bolj zdrava. 

Kako bi na kratko povzeli oz. opisali zdrav življenjski slog?

Ključna dejavnika zdravega življenjskega sloga sta uravnotežena prehrana ter redna in ustrezna fizična dejavnost. Ko govorimo o uravnoteženi prehrani seveda ne mislimo, da se nikoli ne smemo pregrešiti, da ne smemo pojesti kakšne sladice, kakšnega priboljška. Seveda lahko, ampak teh pregreh si ne privoščimo prepogosto ali celo večkrat dnevno. Pomembno je predvsem, kakšna je naša prehrana v glavnini; kako so sestavljeni naši vsakodnevni obroki in ali na splošno v prehrano vključujemo dovolj živil z ugodno hranilno sestavo. Druga zadeva, ki jo v okviru zdravega življenjskega sloga prepogosto zanemarjamo, pa je vsekakor ustrezna fizična aktivnost. 

Je štetje kalorij pametno? Na eni strani imamo strokovnjake, ki to priporočajo, spet drugi pa poudarjajo, da lahko takšno početje vodi v preštevilne motnje, tako fizične kot duševne.

Zagotovo je pametno porcije ustrezno količinsko načrtovati, ni pa smiselno, da bi se ves čas ukvarjali s štetjem kalorij. Tukaj bi opozorila, da je potrebno gledati na to, kako so obroki sestavljeni, ne samo iz kaloričnega vidika, ampak tudi z vidika vsebnosti hranil. Ali vsebujejo moji obroki dovolj prehranskih vlaknin, beljakovin, sem v obrok vključil tudi zelenjavo, polnozrnata žita? To so zadeve, na katere bi morali biti pozorni. Nenazadnje tudi pri hujšanju. Zagotovo boste shujšali, če boste pojedli zgolj eno 100-gramsko čokolado na dan, ker bo kalorični vnos tako zelo prenizek. Ampak, kot rečeno, energijski vnos v prehrani nikakor ni vse, kar šteje, in to ljudje pogosto pozabljajo. Naše telo potrebuje različna hranila, gradnike živil, iz katerih pridobi pomembne snovi, da lahko optimalno deluje. V današnjem času se dogaja tudi, da so ljudje, ki so prekomerno težki, obenem hranilno podhranjeni.

Torej je bolj pomembno, kaj jemo kot koliko?

Oboje je na svoj način pomembno. Želim pa si, da bi razumeli, da energijski vnos ni vse kar šteje v prehrani, čeprav je pomembno, da je tudi ta ustrezen. 

V tem času, predvsem pa kasneje po praznikih, smo priča raznim 'razstrupljevalnim' nasvetom, z ene in druge strani. Kaj menite o razstrupljanju telesa? Kdaj je 'čiščenje' telesa morda zaželeno? Vemo namreč, da navadno naše telo, predvsem jetra in ledvice, samo 'razstruplja'. 

Učinek razstrupljanja ljudje pogosto povezujejo s tem, da se po uživanju določene hrane počutijo lažje, boljše. Če se denimo za praznike prenajedamo, se potem, ko začnemo jesti spet manj in uživamo lažjo hrano, seveda bolje počutimo. Ni pa to kaj dosti povezano z razstrupljanjem. Kot ste rekli, to delajo že naše ledvice, jetra. Najbolj smiselno bi bilo sicer, da že med prazniki poskušamo ne pretiravati. Bolj kot kakšne stroge diete ali poste priporočamo, da v obroke vedno skušamo vključevati še posebej več zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, česar trenutno večinoma pojemo premalo. 

Kaj pa bi svetovali nekomu, ki nima rad zelenjave, kako slednjo umestiti, morda skriti, v prehrano?

Pogosto pride do odpora do zelenjave, ker imajo ljudje iz preteklosti kakšen predsodek oziroma neokusno izkušnjo. Če se človek z zelenjavo sreča zgolj v obliki v vodi kuhane cvetače ali korenčka, verjamem, da nima dobre izkušnje. Velika škoda bi bila, da se zaradi takšnih izkušenj proglasimo za neljubitelja zelenjave, saj ta namreč nudi nešteto kombinacij in izjemnih okusov, le pripraviti jo je treba ustrezno. Na internetu je na voljo na tisoče receptov in dobro je kdaj poskusiti kakšno novo jed, morda s kakšno že znano sestavino, v novi obliki, ali pa kaj povsem novega. Na ta način spoznavamo okuse in morda kakšno živilo spoznamo v povsem novi in okusni luči.

Področje vašega delovanja zajema tudi raziskovanje prehrane starejših. Kakšna bi morala biti, če se smem tako izraziti, prehrana starostnikov, da bi bili ti čim bolj zdravi oz. vitalni?

Pri starejših se pogosto kot problematična zaznavata neustrezen energijski vnos in pa vnos beljakovin. Slednji mora biti pri odraslih nad 65 let nekoliko višji kot pri odraslih. Za ohranjanje mišične mase v starosti, ki je pomemben dejavnik ohranjanja samostojnosti in funkcionalnosti starejših, pa je poleg primernega vnosa beljakovin ključnega pomena tudi zadostna in ustrezna fizična aktivnost. Kar se tiče prehrane, je mnogokrat prenizek vnos prehranskih vlaknin, ki jih dobimo npr. z zelenjavo, stročnicami, polnozrnatimi žiti. Ustrezen vnos prehranskih vlaknin, poleg zadostnega pitja tekočine, lahko zelo pomaga tudi pri preprečevanju zaprtja, ki je v tej populaciji pogosta težava.

Bi lahko določene bolezni, z ustrezno prehrano in splošnim zdravim življenjskim slogom, vsaj do neke mere uspeli preprečiti?

Zagotovo. Ustrezna prehrana, kot jo svetujejo tudi prehranske smernice, lahko pomaga preprečevati številne kronične nenalezljive bolezni, kot so na primer rak, diabetes in različne srčno-žilne bolezni, tudi holesterol, visok pritisk. To so bolezni, ki se navadno pojavijo kasneje v življenju, pri otrocih jih ne opažamo tako pogosto, čeprav se v zadnjem času tudi to spreminja. Prav prehrana je tisti dejavnik, ki skozi leta in leta lahko pomembno prispeva k preprečevanju ali nastanku različnih bolezni. Pogosto pa lahko, tudi takrat ko so te bolezni že prisotne, s spremembo prehrane in življenjskega sloga prispevamo k izboljšanju stanja ali napredovanja bolezni.