Za lajšanje kašlja je pomembno, da je telo dovolj hidrirano, zato je treba zaužiti dovolj tekočine – vsaj 2 litra tekočine na dan za sicer zdravo odraslo osebo. To pomaga razredčiti sluz in olajša izkašljevanje ali pa navlaži vneto sluznico in zmanjša njeno draženje ter tako pomiri kašelj. A tekočina ne pomaga vedno popolnoma, zato lahko posežemo tudi po zdravilih za samozdravljenje kašlja. Pri tem je ključno, da vemo, katera vrsta kašlja nas pesti. Uporabljajo se lahko ali zdravila za lajšanje suhega kašlja ali zdravila za lajšanje mokrega kašlja.

Vrste kašlja

Poznamo dve vrsti kašlja. Produktiven ali moker kašelj in neproduktiven ali suh kašelj.

- Produktiven ali moker kašelj

Pri mokrem kašlju naše telo s kašljem iz pljuč izloča povečano količino sluzi, ki je v dihalih zaradi bolezni nastala in zadržala in nas draži h kašlju. Izmeček, ki ga izkašljamo, je lahko rumene ali zelene barve, kar kaže na okužbo. Če je rdeče ali rjavkaste, pa lahko to pomeni, da je v njem prisotna tudi kri. Ob mokrem kašlju imamo včasih občutek oteženega izkašljevanja izmečka iz dihal, kot da se ne moremo »odkašljati«. Moker kašelj se pogosto pojavi ob bakterijski okužbi dihal, spremlja pa tudi nekatera kronična obolenja.

A bolj kot je ta sluz redka oz. manj viskozna, lažje jo izkašljamo. Posledično se lahko zmanjša tudi tveganje za napredovanje okužbe dihal. Če v pljučih zastaja gosta sluz, je to namreč odlično gojišče za bakterije, ki se hitro razvijajo in širijo. Če sluz zredčimo in jo hitreje izkašljamo, pa preprečimo, da bi se bakterije namnožile in da bi se okužba poslabšala.

Pri produktivnem ali mokrem kašlju lahko uporabimo zdravila za izkašljevanje (ekspektoranse, mukolitike), ki redčijo sluz in olajšajo njeno izkašljevanje. Najboljše je, če si v tem primeru pomagamo že prvi dan kašlja, da se stanje ne bi poslabšalo. Ekspektoransi pomagajo, ker pretežno vplivajo na viskoznost sluzi v dihalih. Na voljo so klasični mukolitiki, ki cepijo sluz, zdravila, ki povzročijo povečano nastajanje sluzi, ki pa je bolj redka (sekretolitiki), in zdravila, ki povzročijo hitrejše premikanje sluzi po dihalih in nas lahko tudi silijo na kašelj (sekretomotoriki). Katero zdravilno učinkovino bomo izbrali oz. je za nas primernejša, je odvisno od tega, ali imamo dovolj moči za izkašljevanje oziroma ali nastajanje dodatne sluzi v dihalih slabo vpliva na naše zdravje. Kaj je primerno izbrati, nam lahko v lekarni pomaga tudi farmacevt.

- Neproduktiven ali suh kašelj

Ko gre za neproduktivni ali suh kašelj, se običajno pojavi dražeč občutek, ki ga ne spremlja nastajanje sluzi v dihalih. Neproduktivnega kašlja običajno ne zaviramo, razen ko je suh kašelj močan in moteč za bolnika. Takrat pa uporabimo zdravila za pomiritev kašlja, to so antitusiki.

Običajno se pojavi na začetku virusnih obolenj ali ob prisotnosti dražečih snovi. Lahko je tudi posledica psihičnih vzrokov. Ta kašelj običajno ni nevaren, je pa dražeč in neprijeten.

Sintezni ali rastlinski ekspektoransi?

Poznamo več vrst ekspektoransov. Eni so pripravljeni iz sintetičnih učinkovin, drugi pripravljeni iz zdravilnih rastlin (recimo iz timijana, kafre, poprove mete, sleza, trpotca, bršljana ...). Že dolgo uporabljana učinkovina pa je denimo acetilcistein, ki ga pridobivajo iz aminokisline cistein. Kljub sintezni izdelavi acetilcisteina se slednji po absorpciji iz črevesja pretvori skoraj v celoti nazaj v cistein, ki pa je telesu naravna snov. Cistein je zelo pomemben pri tvorbi proteinov v telesu, med drugim je glavna aminokislina za tvorbo proteina glutationa. Glutation ima izrazit antioksidativni učinek, pri čem lahko »obnavlja« tudi druge nam znane vitamine (npr. vitamin C, E itd.). S tem telesu pomaga hitreje okrevati pri virusnih ali bakterijskih okužbah, saj prispeva k normalnem delovanju imunskega sistema in celice dodatno ščiti pri oksidativnem stresu.

Kdaj obiskati zdravnika?

Če po sedmih dneh samozdravljenja kašlja z zdravilom kašelj še vztraja, je treba obiskati zdravnika. Prav tako, če kašelj traja dlje kot tri tedne brez znakov izboljšanja. K zdravniku pojdite tudi, če se ob kašlju pojavi tudi vročina, bruhanje, bolečina v grlu, ušesih ali prsih. Tudi ko je izmeček ob kašlju rumeno, zeleno ali rdeče obarvan ali se pojavljajo težave z dihanjem, kot je kratka sapa, dušenje ali piskajoče dihanje. Posebej bodite pozorni pri kašlju majhnih otrok, pljučnih bolnikov ali kadilcev. V teh primerih je treba obiskati zdravnika prej, da ne bi nastali nepotrebni zapleti.