Vitamin D je pomemben za naše zobe, kosti, mišice in celo imunski sistem, pišejo na strani našega Nacionalnega inštituta za javno zdravje.  Zelo je denimo pomemben, da lahko telo uporabi mineral kalcij, ki je ravno tako nujen za zdrave kosti in mišice. 

Kako do dovolj vitamina D?

Vitamin D je redek vitamin, ki ga lahko tvori naše telo samo, in sicer se tvori v koži, ko smo izpostavljeni UVB žarkom. Paradoksalno nam ti seveda tudi škodijo, saj lahko povzročajo drugega raka, raka kože. Sončnim žarkom moramo biti torej izpostavljeni ravno prav. In koliko je to?

NIJZ svetuje, da se nekajkrat na teden soncu izpostavimo po približno 15 minut. Ni treba, da smo ravno v kopalkah in na plaži. Dovolj je, če izpostavimo obraz in roke. "Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabimo zaščitno kremo in oblačila ali se prestavimo v senco."

Poleti je do vitamina D lažje priti. Kaj pa, ko sonca ni? Takrat lahko vitamin D dobimo iz prehrane. Prav veliko živil ga žal ne vsebuje, a nekaj ga. Užijemo ga z mastnimi ribami (losos, skuša, tuna, sardine …) Je tudi v konzervirani tuni in sardinah. Je v gobah. A pozor – le v tistih, ki so zrasle izpostavljene sončnim žarkom. Vsebuje ga še rumenjak.

Kako nam lahko pomaga?

Prej omenjeni znanstveniki so našli povezavo med zadostnimi ravnmi vitamina D v krvi ter manjšo verjetnostjo za pojav raka na debelem črevesu in danki. Menijo, da vitamin D sodeluje v procesih v telesu, s katerimi se ta ščiti pred pojavom tumorjev.

Šlo je za observacijsko študijo, v kateri so raziskovalci analizirali podatke več kot 5700 bolnikov z rakom na debelem črevesu in danki. V kontrolni skupini je bilo še 7100 ljudi, ki so prihajali iz ZDA, Evrope in Azije. Tisti, ki jim je primanjkovalo vitamina D, so imeli za 31 odstotkov večje tveganje za kolorektalnega raka.

Ker je vitamin D skupaj s kalcijem pomemben tudi za zdrave kosti, pa je obstajala še povezava med zdravimi kostmi in manjšim tveganjem za raka. Tisti, ki so imeli močne kosti, so imeli za 22 odstotkov manjše tveganje za kolorektalnega raka.

To je držalo tudi, ko so raziskovalci upoštevali vse druge možne dejavnike tveganja za tega raka.

Kdo je bolj ogrožen?

Bolj so ogroženi tisti, ki imajo ta rak v družini, tisti, ki so jim že kdaj odstranili polipe, tisti, ki imajo kronične vnetne črevesne bolezni, pišejo na strani programa Svit.

“Rak na debelem črevesu in danki skoraj vedno nastane iz črevesnih polipov,” še pišejo. “Polip je tkivna tvorba, ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav, le v redkih primerih povzročajo krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, izjemoma lahko povzroči popolno zaporo črevesa. Če polip zaustavi premikanje blata in plinov v črevesu, to ni le zelo boleče, temveč tudi življenjsko ogrožajoče. Pri osebah, ki so starejše od 50 let, približno v tretjini primerov odkrijejo črevesne polipe. Večinoma jih odstranijo že med preiskavo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno. Le pri večjih polipih ali pri polipih, ki kažejo znamenja raka, so potrebni dodatni posegi.”

Simptomi raka na debelem črevesu in danki

Bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (blato je mehkejše ali trše, spremeni se pogostost odvajanj, lahko se pojavi zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. “Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje,” še pišejo na strani programa Svit. “Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.”

Več o program Svit, ki je presejalni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki, si preberite tukaj.