Tudi tek ima seveda vrsto pozitivnih učinkov. Toda kot poroča Reuters, so poškodbe tekačev pogoste. Ameriški raziskovalci so v medicinski reviji Gait & Posture zapisali, da vsako leto tudi 79 odstotkov tekačev poroča o poškodbah. Mi smo se v preteklosti s tekaškim trenerjem Urbanom Praprotnikom pogovarjali, da so te pogosto posledica pretiravanja, tekači želijo preveč. Več si lahko preberete v spodnji povezavi.

Med drugim nam je povedal: "Naše telo se vedno trudi varčevati z energijo. Vedno išče način, da se čim manj napreza. Zaradi tega denimo sedimo sključeno, saj telo izbere manj naporen način sedenja. Mišice, ko so sključene, delajo manj kot v pokončni drži." Podobno se zgodi, ko tečemo. Ko telo postane utrujeno, začne iskati načine, da bi teklo s čim manjšo porabo energije. 

Takrat se zgodi, da nehamo teči pravilno, s pokončno držo telesa in čvrsto napetimi mišicami. "Ko mišice niso več dovolj čvrsto napete, pa začnejo klecati sklepi. Kleca stopalo, popusti gleženj, popusti koleno, popustijo kolki in tudi hrbtenica. Takšen klecajoči tek je nato glavni vzrok za večino tekaških poškodb. Recimo za bolečine na zunanji strani boka, na zunanji in sprednji strani kolena, za težave z golenjo ..." Bolje je nekaj časa hoditi, da si malo odpočijemo ter nato spet začeti teči v pravilni drži. Morda tudi tečemo predolgo?

Kot so zapisali ameriški raziskovalci, tekači pogosto niti ne dopustijo telesu, da si po poškodbi povsem opomore. Spet začnejo teči in pogosto ponavljajo iste napake, ki so privedle do poškodbe. Zato se jim pogosto ponavljajo ene in iste.

V njihovi zadnji študiji je sodelovalo 20 mladih in zdravih odraslih, ki so bili stari od 18 do 30 let. Polovica je bila ženskega, polovica moškega spola. Na tekaški stezi so pri enaki hitrosti tekli ali pa delali gib, pri katerem stopimo in skočimo najprej z eno nogo, nato z drugo. Raziskovalci so pri obeh načinih gibanja preverjali obremenitev kolen.

V primerjavi z gibanjem, ki ga imenujemo tudi skiping, je tek pomenil občutno večjo obremenitev za kolena. Največja je bila obremenitev na patelofemoralni sklep, ki je bila v primerjavi s skipingom v povprečju večja za 98 odstotkov. Za tibiofemoralni sklep je bila obremenitev večja za približno 30 odstotkov.

S skipingom so v povprečju udeleženci porabili tudi 30 odstotkov več energije. 

"Seveda je tek del mnogih športnih aktivnosti," je za Reuters povedala avtorica študije Jessica McDonnell z univerze East Carolina ter dodala, da se zavedajo, da skiping ni najbolj priljubljena vadba. "Se je pa v študiji pokazalo, da gre za alternativno možnost gibanja s še neizkoriščenim potencialom." 

Način gibanja je pri obeh vadbah seveda drugačen in lahko tudi drugače vpliva na različna telesa. Kot je za Reuters študijo komentirala Mackenzie Herzog iz Raziskovalnega centra za preprečevanje poškodb na univerzi v Severni Karolini, ki ni bila del študije: "Kot pri vsaki fizični aktivnosti bi morali ljudje, ko tečejo ali delajo skiping, poslušati svoje telo in tudi govoriti z zdravnikom, preden začnejo s kakšno novo intenzivno aktivnostjo ali če imajo kakšno vprašanje o vadbi." Dodala je še, da je vedno najbolje počasi povečevati trajanje. Treba si je vzeti dneve za počitek in uporabljati primerno opremo, še posebej obutev.

Skiping lahko delamo s kolebnico ali brez nje. Lahko tudi tečemo. A v vsakem primeru moramo vadbo izvajati pravilno in odgovorno.