Stari Grki in Rimljani so že davno vedeli to, kar danes potrjujejo številne znanstvene študije: naše telo je ustvarjeno za gibanje, ne za nenehno sedenje pred zasloni. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajno sedenje vodi do hitrejšega propadanja telesa in uma, kar je v neposredni povezavi z razvojem sodobnih kroničnih bolezni.
Trenutne smernice za javno zdravje priporočajo, da odrasle osebe dosežejo vsaj 150 do 300 minut zmerne aerobne aktivnosti na teden, da bi nevtralizirale negativne vplive mirovanja. Brez redne dejavnosti se naši geni in fiziološki procesi preprosto ne odzivajo več pravilno, kar sčasoma privede do resnih zdravstvenih zapletov.
Kako neaktivnost neposredno uničuje vaš metabolizem
Znanost jasno pravi, da sedenje neposredno vpliva na to, kako vaše telo ravna z maščobami. Če ste večino časa neaktivni, se vaš metabolizem upočasni na kritično raven. Pri neaktivnih ljudeh je oksidacija maščob motena, kar pomeni, da telo po obroku iz krvi ne odstrani trigliceridov tako učinkovito, kot bi jih moralo. Ti zastoji v metabolizmu maščob so glavni krivci za nabiranje odvečnih kilogramov in zamašitev žil. Ko sedite ure in ure, se maščoba v krvi dejansko zadržuje dlje časa, namesto da bi bila porabljena za energijo, kar povzroča pravo zmedo v vašem notranjem ravnovesju.
Tudi vaše duševno zdravje trpi zaradi preveč sedenja
Sedenje ni škodljivo le za vaš pas, temveč tudi za vašo glavo. Znanstveniki sicer še preučujejo natančne povezave, vendar obstajajo močni dokazi, da je pomanjkanje gibanja tesno povezano z anksioznostjo in depresijo. Če vemo, da je telo ena neločljiva celota, je logično, da bo slabo fizično stanje sčasoma vplivalo tudi na duševno počutje. Gibanje namreč spodbuja izločanje snovi, ki nas osrečujejo in sproščajo. Ko se ujamemo v cikel neprekinjenega sedenja, se ta naravna pomoč ugasne, kar nas lahko pahne v začaran krog slabega razpoloženja in pomanjkanja energije za vsakodnevne izzive.
Enostavni koraki, s katerimi preprečite škodo zaradi sedenja
Če se sprašujete, kako lahko popravite škodo, ki vam jo povzroča dolgotrajno sedenje, je odgovor presenetljivo preprost. Raziskave poudarjajo, da skupni čas sedenja niti ni tako kritičen kot dejstvo, kako pogosto to sedenje prekinete. Svetujemo vam, da vstanete vsakih 20 ali 30 minut in naredite nekaj korakov. Tudi če se odpravite le do kuhinje ali si vzamete dve minuti za kratek sprehod po pisarni, boste s tem močno zmanjšali negativne učinke. Te pogoste in kratke pavze so tiste, ki vašemu telesu sporočajo, naj ostane aktivno, in s tem učinkovito nevtralizirajo tveganja za nastanek kroničnih težav.
Vir: story.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV