"Res je rakavih bolezni vedno več, predvsem zato, ker je rak bolezen starejših, naša družba pa se stara, zato ima vedno več ljudi možnost doživeti svojo bolezen," razlaga. "Po drugi strani danes poznamo številne ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati ogroženost z rakom. Poleg tega se zaradi boljšega zdravljenja veča preživetje." Zaradi tega danes rak postaja obvladljiva kronična bolezen, poudari.

Na pojav bolezni sicer lahko vpliva marsikaj. "Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi učinki številni dejavniki iz okolja ter našega načina življenja, dedna nagnjenost pa tudi naključje. Po drugi strani raziskave kažejo, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih, cepljenjem, tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju."

Kaj vse lahko posameznik stori, da čim bolj zmanjša svoje tveganje, so mednarodni strokovnjaki zapisali v tako imenovanem Evropskem kodeksu proti raku. Prve nasvete so v okviru programa Evropa proti raku zbrali že leta 1986. Pozneje so jim dodali nova spoznanja. Danes je veljavna četrta različica, ki so jo pripravili strokovnjaki iz Mednarodne agencije za raziskovanje raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Upoštevanje teh nasvetov zmanjšuje ne le tveganje za raka, temveč tudi za druge bolezni, med njimi bolezni srca in ožilja.

Kako lahko preprečimo pojav raka ali ga vsaj čimprej odkrijemo?

Kot pove dr. Primic Žakelj: "Evropski kodeks proti raku poudarja pomen nekajenja, zmernega pitja alkoholnih pijač, zmernega sončenja in vzdrževanja normalne telesne teže s primerno prehrano in gibanjem. Priporoča tudi udeležbo v vseh treh presejalnih programih. Na novo pa priporoča cepljenje proti HPV, ženskam svetuje dojenje in zmernost pri uporabi hormonskega nadomestnega zdravljenja za lajšanje menopavznih težav. Prav tako opozarja na redno zračenje bivalnih in delovnih prostorov, kar zmanjša morebitno večjo koncentracijo radioaktivnega radona in s tem ščiti pred nastankom pljučnega raka."

Poenostavljeno rečeno nas pred rakom ščiti čim bolj zdrav življenjski slog. Strokovnjaki denimo svetujejo prehrano, ki je sestavljena iz polnozrnatih izdelkov, stročnic, zelenjave in sadja. Uživanje hrane, ki vsebuje veliko sladkorja, slabih maščob in soli, bi morali omejiti, odsvetujejo tudi uživanje sladkih pijač in predelanih mesnih izdelkov. Pri kajenju opozarjajo še na nevarnost pasivnega kajenja, pri sončenju pa povsem odsvetujejo uporabo solarijev.

Trije presejalni programi, ki jih je omenila zdravnica, so DORA, ZORA in SVIT. Program DORA je presejalni program za odkrivanje raka dojk, ZORA za odkrivanje raka na materničnem vratu, SVIT za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Raka lahko ti presejalni programi odkrijejo v zelo zgodnji fazi, v primeru zadnjih dveh programov celo v predrakavi fazi, ko se rak niti še ni razvil. Prej, kot je rak odkrit, lažje ga je pozdraviti in večja je uspešnost zdravljenja. Opozoriti je treba tudi, da presejalni programi raka odkrijejo še v fazi, ko ni znakov, ki bi nas opozorili na nastajanje bolezni. Raka na dojkah lahko odkrijejo, še preden je mogoče zatipati bulico. Rak na debelem črevesu in danki pa je imel denimo pred pojavom presejalnega programa zelo visoko smrtnost prav zato, ker se prvi znaki pojavijo, ko je bolezen že zelo napredovala. 

Da bi bil razlog za optimizem v boju proti raku še večji: danes poznamo celo cepljenje proti raku. Gre za cepljenje proti humanim papiloma virusom (s kratico HPV). Strokovnjaki so dokazali, da so ti povzročitelji okužb, ki se lahko razvijejo v raka. Več o humanih papiloma virusih in cepljenju si lahko preberete v spodnji povezavi.

Kar nekaj načinov torej obstaja, kako se lahko zaščitimo pred boleznijo, ki bi jo verjetno lahko uvrstili med tiste, ki se jih večina ljudi danes najbolj boji.