Se zbujate pred budilko? To je lahko znak, ki ga ne smete ignorirati

Predčasno zbujanje, torej več ur pred predvidenim časom, je pogosta težava, ki lahko vpliva na počutje, koncentracijo in kakovost življenja, piše krenizdravo.

S staranjem se naravni ritem spanja spreminja. Pri ljudeh srednjih let in starejših se pogosto pojavi manjša potreba po spanju, kar lahko povzroči prezgodnje prebujanje. Ženske v menopavzi so lahko pogosteje prizadete s prekinitvami spanja zaradi hormonskih sprememb, moški pa se zaradi povečane prostate lahko soočajo s pogostejšim vstajanjem zaradi uriniranja. Poleg tega je zgodnje prebujanje lahko povezano s čustvenimi in življenjskimi okoliščinami – stres na delovnem mestu, skrb za ostarele družinske člane, izguba partnerja ali sindrom praznega gnezda so le nekateri dejavniki, ki pri odraslih otežujejo vzdrževanje spanca.

Ena najpogostejših okoliščin, ki privede do zgodnjega prebujanja, je tesnoba. Čeprav je ta pogosteje povezana s težavami pri uspavanju, lahko tesnoba prav tako povzroči prebujanje sredi noči ali v zgodnjih jutranjih urah. Celo v primerih, ko ni diagnosticirana anksiozna motnja, lahko vsakodnevne skrbi, kot so družinske težave, razveza, izguba ljubljene osebe ali izguba zaposlitve, porušijo vaš spalni cikel. Včasih zgodnje prebujanje v samoti povzroči dodatno tesnobo – pogled na uro, razmišljanje o pomanjkanju spanja ter strah pred tem, da bi zjutraj prespali budilko, v primeru, da bi zaspali nazaj, vas lahko popolnoma razbudijo.

Nespečnost predstavlja motnjo spanja, ki se lahko kaže z različnimi težavami, kot so oteženo uspavanje, pogosto prebujanje med nočjo ali prezgodnje jutranje zbujanje. Lahko je kratkotrajna (akutna) ali dolgotrajna (kronična). V primeru, da se težave s spanjem pojavljajo več kot trikrat tedensko in trajajo več kot tri mesece, obstaja možnost diagnoze kronične nespečnosti. Med dejavniki tveganja se uvrščajo visoka raven stresa, prisotnost čustvenih motenj, kot sta depresija in tesnoba, uživanje določenih zdravil, hormonsko neravnovesje, motnje delovanja ščitnice, telesne bolečine, apneja, alergije, refluks in nevrološke bolezni. Osebe z nespečnostjo pogosto ne dosežejo faze globokega spanca, zaradi česar se zbudijo utrujene in razdražljive, kar dodatno otežuje stanje.

Žalostno je, da so motnje spanja med nosečnostjo pogosta težava, posebej v prvem in tretjem trimesečju. Hormonske spremembe, jutranja slabost, zgaga, bolečine v hrbtu in nogah, pogosto odvajanje vode in žive sanje lahko negativno vplivajo na nočni počitek. Medtem ko se v drugem trimesečju stanje pogosto izboljša, se težave običajno ponovijo v tretjem trimesečju. Omenjene motnje spanja se lahko nadaljujejo tudi po porodu, še posebej, če se pojavijo znaki poporodne depresije.

V primeru pogostih zgodnjih prebujanj priporočamo posvet z zdravnikom. Le-ta bo izključil morebitne emocionalne motnje, nespečnost ali pa fizične vzroke, denimo hormonske ali nevrološke težave. Zdravljenje se prilagaja specifičnemu vzroku in lahko obsega prilagoditve življenjskega sloga, psihoterapijo, posebej kognitivno-vedenjsko terapijo za nespečnost, ali uporabo svetlobne terapije za regulacijo biološke ure.

Priporoča se redna telesna aktivnost, vendar se ji izogibajte v poznih večernih urah. Po 14. uri se izogibajte uživanju kofeina. Spalnico ohranjajte zatemnjeno, mirno in dobro prezračeno. Ugasnite luči na napravah in digitalnih urah. Ustvarite si večerno rutino, ki vključuje meditacijo, branje ali toplo kopel. Izogibajte se popoldanskemu in večernemu dremežu. Večerjajte zgodaj in izberite lahko prebavljivo hrano. Pred spanjem omejite vnos tekočine. Izogibajte se težkim in začinjenim prigrizkom pozno zvečer. Vzdržujte dosleden urnik spanja, tudi ob vikendih. Priporoča se tudi vodenje dnevnika spanja in ravni stresa. Po zgodnjem prebujanju ne ostajajte predolgo v postelji – vstanite in pričnite svoj dan.

Če prezgodnje prebujanje postaja vsakodnevna ovira za vaše delovanje, ne čakajte, da se težava poslabša. Pogovorite se z zdravnikom ali specialistom za spanje, ki vam lahko pomaga najti najboljši pristop – pa naj bo to terapija, spreminjanje navad ali zdravljenje osnovnega vzroka.

Vir: krenizdravo