V študiji, ki so jo opravili na prestižni univerzi Columbia, je sodelovalo 132 odraslih, ki so bili stari od 20 do 67 let. Izbrani so bili, ker so imeli podpovprečne fizične sposobnosti in se niso pogosto ukvarjali z aerobno vadbo. Poleg tega niso kadili in niso imeli nobenih znakov demence.

Razdeljeni so bili v dve skupini. Polovica se je morala štirikrat tedensko udeležiti aerobne vadbe v enem od telovadnih centrov. Vadbo so si lahko izbrali sami, vendar so morali vsakič doseči predpisano frekvenco srca. Kontrolna skupina je delala le vaje za moč in vaje za raztezanje.

Njihove kognitivne sposobnosti so preverili na začetku študije, na polovici ter ob koncu – to je bilo po 24 tednih.

Ugotovitev? V skupini, ki se je ukvarjala z aerobno vadbo je bilo v primerjavi s kontrolno skupino mogoče opaziti občutno izboljšanje kognitivnih sposobnosti. Še posebej po 24 tednih redne vadbe štirikrat tedensko.

Učinek aerobne vadbe na možgane je bilo mogoče opaziti pri vseh starostnih skupinah. Toda zanimivo – z leti se je učinek povečeval. To pomeni: starejši, kot smo – pomembnejše je za stanje naših možganov, da se ukvarjamo s športom.

Dr. Yaakov Stern, eden od vodij študije, v sporočilu za javnost, ki je objavljen na spletni strani oddelka za nevrologijo univerze Columbia, pravi, da dosežemo vrhunec kognitivnih sposobnosti, ko smo stari približno 30. Seveda sami vemo, da se lažje osredotočamo in boljše pomnimo, potem ko smo se ukvarjali z vadbo, ki nam je pognala kri po žilah. Toda ker pri mlajših ljudeh še ni prišlo do upada kognitivnih sposobnosti, pri njih učinek ni bil tako velik kot pri starejših. Ameriška študija je tako pokazala, da si lahko z redno aerobno vadbo kognitivne sposobnosti celo povrnemo. Najverjetneje pa lahko njihovo upadanje tudi upočasnimo oziroma do neke mere preprečimo.

V sporočilu za javnost so še zapisali, da je to prva študija, ki je pogledala učinek  aerobne vadbe na ljudi, ki so mlajši od 55 let. Že prej so študije odkrile, da je gibanje pomemben način, kako lahko ohranimo zdravje možganov, ko smo starejši, ter kako lahko zmanjšamo tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen (najpogostejšo obliko demence).

Pri udeležencih so ob začetku in koncu študije naredili magnetno resonančno slikanje možganov in pri tistih, ki so se ukvarjali z aerobno vadbo so videli tudi pozitivne fizične spremembe v tem organu.

V obeh skupinah so bili udeleženci sicer porazdeljeni približno enakomerno – torej tako, da sta imeli obe skupini približno enako razporeditev ljudi glede na starost, spol, izobrazbo ter kognitivne sposobnosti, ki so jim bile ugotovljene ob začetku študije.

V spodnji povezavi si lahko preberete še, kaj svetuje slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. Podal je šest pravil za ohranjanje zdravih možganov:

- Ostanite mirni, saj stres prav fizično uničuje celice v naših možganih.

- Prehranjujte se po mediteransko.

- Vsak dan pojdite za pol ure na sprehod.

- Učite se tujega jezika.

- Če ne želite izgubiti kognitivnih sposobnosti, jih uporabljajte.

- Poskrbite, da ne boste osamljeni.