Človek je ustrojen tako, da dobro prenaša kratkotrajen stres. Če smo v stresni situaciji le kratek čas, so posledice za zdravje nezaznavne. Takrat se telo osredotoči na dosego cilja. Ko je stresne situacije konec, pa se povrne v normalno stanje. To je prilagoditev iz davnine, ki nam je pomagala pri preživetju, npr. pri srečanju z medvedom. Težava današnjega sveta pa je, da nam ta ˝medved˝ neprestano sledi. Telo je v stresu predolgo. To pa ima posledice, ki nam kakovost življenja in zdravje lahko močno poslabšajo.
Kaj so simptomi stresa?
Stres se kaže v občutkih, kot so tesnobnost, nemirnost, napetost, tudi depresivnost in razdražljivost. Čutimo lahko nemoč, imamo težave z osredotočanjem in pozabljivostjo. Pogoste so težave s spancem in nespečnost. Lahko nas mučijo glavoboli, mišična napetost, tudi želodčna slabost, driske ali zaprtja, občutek razbijanja v prsnem košu, bolečine v prsnem košu ... Ker stres poslabša delovanje imunskega sistema, imamo lahko pogosteje prehladna obolenja, več težav z alergijami ...
Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila stres za najbolj ogrožujočo zdravstveno epidemijo 21. stoletja. Zato o tem, da smo v stresu, le pogumno spregovorimo. Tako bomo lažje našli podporo, pomoč in rešitev.
Zdravilna rastlina, ki nam je lahko v pomoč
Pomagamo si lahko tudi z zdravilnimi rastlinami, ki učinkujejo tako, da lajšajo stres. Najbolj raziskan je baldrijan ali zdravilna špajka. Raziskave so potrdile, da res deluje pomirjevalno in lahko pomaga tudi pri nespečnosti.
"Baldrijan je edina zdravilna rastlina s pomirjevalnim učinkom, katere učinki so dokazani z dovolj kvalitetnimi kliničnimi raziskavami, da jo je Evropska agencija za zdravila (EMA) uvrstila v skupino zdravil z dobro uveljavljeno medicinsko uporabo," piše prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., z ljubljanske Fakultete za farmacijo v zborniku Prepoznava in obvladovanje stresa (2016).
Pogosto je v pripravkih za pomirjanje kombiniran z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki delujejo pomirjevalno. To so melisa, hmelj, pasijonka, sivka, oves, kalifornijski zlati mak, glog, našteva Kreft. A pri njih je bilo narejenih manj študij kot pri baldrijanu, zato jih EMA uvršča med tradicionalna zdravila. Sem se rastlina lahko uvrsti, če ima dokumentirano uspešno rabo vsaj 30 let. "Ker so merila kakovosti kliničnih študij postavljena zelo visoko, je velik delež zdravil rastlinskega izvora opredeljen kot tradicionalna zdravila," piše Kreft, "kar pa ne pomeni, da njihovi učinki niso vsaj deloma znanstveno raziskani in potrjeni." Te zdravilne rastline nam torej res lahko pomagajo.
Kakšna je razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili?
Baldrijan je tako v zdravilih kot v prehranskih dopolnilih. Kakšna je razlika? Nad zdravili je nadzor večji, razloži profesor farmacevtske biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo. "Država nadzoruje prehranska dopolnila podobno kot ostala živila, torej ne preverja, kakšna je vsebnost aktivnih snovi v izdelku, niti takega preverjanja ne zahteva od proizvajalca." Koliko aktivnih snovi vsebujejo zdravilne rastline, pa je odvisno od tega, kje so rasle, kdaj so bile nabrane, kako so bile posušene in skladiščene ... Da bi bili izdelki iz zdravilnih rastlin lahko označeni kot zdravilo, morajo proizvajalci zagotoviti, da imajo vedno enako vsebnost učinkovin in to celoten rok trajanja, ki je na embalaži.
Baldrijan je rastlina, ki raste v Evropi in severni Aziji. V zdravilne namene se uporablja njena posušena korenina. Izdelek za pomirjanje iz baldrijana lahko jemljemo tako dolgo, kot traja občutek, da ga potrebujemo. A bodimo vztrajni, saj se najboljši učinek doseže šele po dvotedenskem jemanju zdravila.
Poskusite tudi z jogo in meditacijo
Zdravila ali rastlinski izdelki naj ne bodo naša edina pomoč pri obvladovanju stresa. Joga je vadba, ki se ne osredotoča samo na telo, odlična je tudi za našo duševnost. Pomaga nam, da umirimo duha in se sprostimo. Meditacija pa je odličen začetek dneva. Dovolj je, da si za meditiranje vzamemo nekaj minut. To nas bo umirilo in čez dan nam stvari ne bodo tako hitro prišle do živega. V svoje življenje poskušajte uvesti še čuječnost. To pomeni, da ne poskušamo vedno delati pet stvari naenkrat. Osredotočimo se na tisto, kar je v tistem trenutku pred nami. Ko pomivamo posodo, pomivajmo posodo. Ko delamo, delajmo. Ko uživamo v lepem razgledu, pa samo uživajmo v lepem razgledu.
