Kot že samo ime pove, nadledvična ali adrenalna žleza oziroma žlezi ležita nad ledvicami v trebuhu in tvorita ter v telo sproščata življenjsko pomembna hormona, epinefrin in norepinefrin (bolj znana kot adrenalin in noradrenalin). Primarna vloga nadledvične žleze pa je izločanje stresnega hormona kortizola v krvi. Ta hormon se predvsem poveča v času fizičnega ali psihičnega napora, njegov učinek pa je ublažitev negativnega vpliva stresa na naše telo.

V kolikor svoje telo dlje časa izpostavljate stresu, lahko pride do preobremenjenosti nadledvične žleze, posledično se to kaže v njenem delovanju.

Kaj storiti, če sumite na izgorelost nadledvične žleze?

Izgorelost nadledvične žleze lahko ugotovimo s testom, ki meri raven hormonov. Če glede na simptome sumite, da vaša nadledvična žleza ne deluje dobro, se pogovorite z osebnim zdravnikom, ki lahko opravi test iz krvi ali sline in tako ugotovi, ali vaša nadledvična žleza ne deluje dobro.

Kadar vaša nadledvična žleza zaradi dolgotrajne preobremenjenosti ne zmore več vzdrževati ravnovesja, to vpliva na izločanje hormonov v telo. Utrujenost žleze pomeni tudi vašo fizično izčrpanost, zmedenost, zaskrbljenost ali depresijo.

Na kakšen način si lahko pomagate?

Zdravljenje nadledvične žleze ne more uspeti brez vaše predanosti zdravljenju in vašega sodelovanja z zdravnikom. Sprememba vašega življenjskega sloga je nujna! Najprej je treba odpraviti vse sprožilce stresa, tako na zasebnem kot  profesionalnem področju. Začetek je že sposobnost prepoznave sprožilcev stresa, saj se jim lahko na ta način v prihodnje izognete. Drugi, nič manj pomemben ukrep je pravilna prehrana. Uživati je treba manj sladkorja, saj zaradi pomanjkanja kortizola telo zaznava pretirano željo po sladkem. Prehiter vnos sladkorja lahko obremeni trebušno slinavko in na dolgi rok pripelje tudi do razvoja sladkorne bolezni tipa2. Namesto sladkorjev raje uživajte ogljikove hidrate, ki jih lahko najdete v rižu, krompirju ali polnozrnatem kruhu. Krvni sladkor se bo na ta način dvignil postopoma in dovolj počasi, da boste lahko obvarovali vašo nadledvično žlezo pred morebitno izgorelostjo.

Priporočeno je jesti več manjših obrokov dnevno. Pol ure pred spancem si lahko privoščite košček polnozrnatega kruha, kar bo preprečilo pomanjkanje krvnega sladkorja med fazo daljšega spanca, ki bi lahko vaše možgane prikrajšalo za potrebno energijo. V primeru, da vam primanjkuje energije v možganih, lahko to povzroči nemiren spanec, nočne more ali zbujanje sredi noči. V kolikor pride do tega, si lahko pomagate z zaužitjem piškota ali skodelice riževega mleka.

Izogibajte se prekomernemu pitju kave in kofeinskih napitkov! Kljub temu, da vaše telo zaznava močno željo po kavi, ta lahko na vas deluje dražilno in s tem škoduje vašima nadledvičnima žlezama ter ju še dodatno obremeni. Ravno tako se je treba izogibati živilom, ki jih vaše telo ne prenaša dobro. Če na počutju in telesu ne morete prepoznati, katera so ta živila, lahko to ugotovite s pomočjo krvnega testa. Ponavadi gre za vnos mleka in mlečnih izdelkov.

Pri slabšem delovanju nadledvičnih žlez je ravno tako precej pomemben tudi zadosten vnos magnezija, cinka, vitamina C in pantenonske kisline (vitamina B5), ki ga lahko dosežete s pomočjo raznih prehranskih dopolnil. Treba je tudi skrbeti za reden spanec in pravočasen odhod v posteljo ter zadostno količino spanja. Ritem našega spanca namreč narekujeta hormona kortizol in melantonin, ki delujeta obratno sorazmerno. Zvečer in predvsem v temi se izloča melantonin, na dnevni svetlobi pa narašča izločanje kortizola. Da bi prejeli zadostno količino obeh, si moramo privoščiti dovolj spanca.

Slabo delovanje nadledvičnih žlez ni zanemarljivo zdravstveno stanje. Gre za dalj časa trajajočo slabšo kakovost življenja, ki lahko na koncu pripelje do primarne odpovedi nadledvičnih žlez ali tako imenovane Addisonove bolezni.