Oglašujejo jo mnogi izdelki, a razstrupljanje jeter je zapleteno in nejasno. Prehranska dopolnila, ki obljubljajo te učinke, niso vedno podprta s trdnimi znanstvenimi dokazi, saj je težko opredeliti natančen učinek in ciljno skupino uporabnikov. Kljub temu Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) še ni odobrila nobene zdravstvene trditve v zvezi z detoksifikacijo jeter za sestavine, ki so bile predlagane. Pegasti badelj je bil ena izmed najbolj raziskanih sestavin, vendar po mnenju Evropske agencije za zdravila (EMA) niso vsi rezultati zadostni.

Pegasti badelj

Pegasti badelj je ena izmed rastlin, ki se pogosto uporabljajo za čiščenje jeter, in velja za eno najbolj raziskanih v tej kategoriji. Gre za rastlino iz družine nebinovk (Asteraceae), katere plodovi so podolgovati in rahlo sploščeni, z dimenzijami približno 6–7 mm dolžine, 3 mm širine in 1,5 mm debeline. 

Čeprav so podobni plodom kumine, ne izžarevajo posebnega vonja. Vsebujejo kompleksno mešanico treh podobnih flavonolignanov, imenovano silimarin, ki vključuje silibin (= silibinin), silikristin in silidianin. Silimarin je glavna aktivna spojina pegastega badlja in je prisotna v zrelih plodovih v količini med 4–6 odstotkov. Poleg tega plodovi vsebujejo tudi druge flavonolignane, kot so dehidrosilibin, 3–dezoksisilikristin, deoksisilidianin (silimonin), siliandrin, silibinome, silihermin in neosilihermin, ter flavonoide, kot je apigenin. Maščobno olje predstavlja približno 16 odstotkov do 18 odstotkov plodov pegastega badlja.

Mehanizmi delovanja Pegastega badlja

Pegasti badelj je bil povezan s krepitvijo procesa celične sinteze beljakovin, kar bi lahko bilo koristno pri zdravljenju jetrnih bolezni. Raziskave so pokazale, da lahko pegasti badelj poveča stopnjo sinteze beljakovin v jetrnih celicah in spodbudi regeneracijo po poškodbah celic. Pri poskusih z injiciranjem izoliranega silibinina podganam so opazili povečano aktivnost polimeraze I, kar je povzročilo povečano sintezo beljakovin. 

Poleg tega so pri podganah, ki so imele delno odstranjen del jeter, opazili okrepljeno sintezo DNA. Čeprav natančen mehanizem še ni v celoti raziskan, znanstveniki predvidevajo, da bi lahko to bila posledica aktivacije RNA-polimeraze I in spodbude ribosomske RNA.

Silimarin

Silimarin je skupno ime za tri glavne mešanice spojin, ki jih najdemo v pegastem badlju. Ima antioksidativne lastnosti, saj zmanjšuje proizvodnjo prostih radikalov in lipidno peroksidacijo Poleg tega naj bi imel antifibrotične lastnosti, kar pomeni, da lahko preprečuje vezavo toksinov na celične membrane hepatocitov (jetrnih celic). 

Silimarin se uporablja tudi pri zdravljenju alkoholne bolezni jeter ter akutnega in kroničnega virusnega hepatitisa. Kljub obetavnim predkliničnim rezultatom pa še vedno potrebujemo dodatne dobro zasnovane klinične študije, da bi popolnoma potrdile dejansko vrednost pripravkov iz pegastega badlja. 

Mehanizmi delovanja Silimarina

Čeprav še niso popolnoma razjasnjeni, se domneva, da pripravki iz pegastega badlja delujejo preko treh glavnih mehanizmov (Kreft, 2019):

Prvi mehanizem vključuje stimulacijo sinteze DNA, RNA in proteinov sestavin pegastega badlja, kar posredno spodbuja obnavljanje jetrnih celic.

Drugi mehanizem implicira, da silimarin, glavna aktivna spojina pegastega badlja, vpliva na lastnosti membrane jetrnih celic tako, da preprečuje prehajanje strupov skozi membrano.

Tretji mehanizem pa sugerira, da silimarin ujame proste reaktivne radikale v jetrnih celicah, kar ščiti jetra pred nekontroliranimi oksidacijskimi procesi.

Čeprav je razstrupljanje jeter priljubljena praksa, je pomembno opozoriti, da trenutno ni uradno potrjenih prehranskih ali zdravstvenih trditev v zvezi s tem procesom, še posebej v povezavi s pegastim badljem. Raziskave na tem področju so še vedno v teku, in preden lahko zagotovo potrdimo učinkovitost kakršnih koli prehranskih dopolnil ali zeliščnih pripravkov, bo potrebno izvesti še več dobro zasnovanih kliničnih študij. Kljub temu pa je jasno, da ima človeško telo že samo po sebi izjemno sposobnost razstrupljanja, kar je pomembno pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja.

Viri:

Kreft, S. (2019). Miti in resnice o detoksifikaciji jeter z zdravilnimi rastlinami in prehranskimi dopolnili. Farmacevtski vestnik, 62(2), 69–75.

Kim, N.-C., Graf, T. N., Sparacino, C. M., Wani, M. C. in Wall, M. E. (2003). Complete isolation and characterization of silybins and isosilybins from milk thistle (Silybum marianum). Organic & Biomolecular Chemistry, 1(10), 1684–1689.

Abenavoli, L., Izzo, A. A., Milić, N., Cicala, C., Santini, A. in Capasso, R. (2018). Milk thistle ( Silybum marianum ): A concise overview on its chemistry, pharmacological, and nutraceutical uses in liver diseases: Milk Thistle and liver diseases. Phytotherapy Research, 32(11), 2202–2213. https://doi.org/10.1002/ptr.6171

Abenavoli, L., Capasso, R., Milic, N. in Capasso, F. (2010). Milk thistle in liver diseases: past, present, future. Phytotherapy Research, 24(10), 1423–1432.