Nekateri strokovnjaki so že v preteklosti izrazili mnenja, ki pa niso bila strokovno podkovana, da bi lahko z dodajanjem probiotikov in prebiotikov v hrani dosegali boljše učinke in standarde v terapiji in bi lahko le te naredili bolj učinkovite. Probiotiki in prebiotiki lahko namreč dokazano vplivajo na boljše črevesno zdravje, v prebavnem traktu pa se proizvede precejšnja količina hormona serotonina. 

Nedavna študija v reviji BMJ Nutrition, Prevention & Health poroča, da lahko hrana, ki vsebuje koristne bakterije, kot so probiotiki, in tista, ki podpira te bakterije, znane kot prebiotiki, prispeva k izboljšanemu zdravju črevesja. Raziskovalci so proučili sedem študij, ki so vključevale terapijo s probiotiki in prebiotiki pri depresiji in anksioznih motnjah. Ugotovili so pomembne izboljšave pri enem ali več izidih, povezanimi z njihovimi simptomi, tudi pri tistih, ki so trpeli za hujšimi oblikami depresije.

Vendar pa spet druge študije pri tem poudarjajo, da je treba prehrano s probiotiki in prebiotiki ohranjati, da lahko govorimo o optimalnem delovanju. Če si vzamemo za primer, je ena študija, na katero se sklicuje tudi omenjena, pokazala izboljšanje po osmih tednih vsakodnevne uporabe probiotikov, vendar so bili ti uspehi razveljavljeni po nadaljnjih osmih tednih nejemanja probiotikov. 

Pomen črevesja pri kognitivnih funkcijah 

Pomen črevesja pri čustveni in kognitivni funkciji je tako močan, da ga pogosto imenujemo drugi možgani. Os črevesja in možganov si omislite kot dvosmerno super avtocesto z veliko pospešenega prometa, ki predstavlja kemične signale, poslane med možgani in prebavnim sistemom. Ti signali so izjemno pomembni za naš avtonomni živčni sistem, endokrini sistem in imunski sistem. Vsi vemo, da naši možgani pošiljajo 'sporočila' v naš prebavni sistem. Ko denimo pred izpitom ali težkim zagovorom v službi dobimo neprijeten občutek in zvijanje v želodcu, ko nam je pred pomembnim opravilom slabo, naši možgani pošiljajo signale v prebavni trakt in tudi obratno. Ta avtocesta je dvosmerna, torej teče z enega konca na drugega! 

Velik primer je serotonin, nevrotransmiter, ki ima vrsto funkcij v telesu in je pomemben za razpoloženje in splošno počutje. Imenujemo ga tudi srečna kemikalija. Čeprav igra pomembno vlogo pri delovanju možganov, se ocenjuje, da se 95 % serotonina nahaja v prebavnem traktu. Pomembnosti ohranjanja dobrega črevesnega zdravja za boljšo čustveno regulacijo ni mogoče preceniti, ker so tako povezani. Pogosto vidimo, da če porušimo enega, prizadene drugega, včasih celo precej dramatično.

Nekatere standardne terapije se pravzaprav zanašajo tudi na to povezavo. Na primer, pogosta vrsta zdravil za zdravljenje motenj razpoloženja, tesnobo in depresijo je selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina. Ta deluje tako, da zviša raven serotonina v možganih, ampak blokira postopek ponovnega privzema, zato se serotonin v sistem ne absorbira tako hitro.

Pridobivanje dobrih bakterij

Ne glede na to, ali se počutite čustveno izzvane ali ne, je črevesju prijazna hrana lahko blagodejna za zdravje, vključno z uravnavanjem krvnega sladkorja in zmanjšanim vnetjem, pravi registrirana dietetičarka Michelle Routhenstein. Fermentirana hrana je za to še posebej dobra, k tej pa denimo vključujemo jogurt, kefir in kislo zelje. Tukaj je še hrana, ki je bogata s prehranskimi vlakninami, k tej spadajo na primer čebula, česen, polnozrnata žita, banana in fižol. 

Za večje povečanje serotonina Routhenstein priporoča hrano, bogato s folati, ki povzročijo, da se hormoni učinkoviteje sproščajo v možgane. Sem spadajo tudi temna, listnata zelena zelenjava, kot je špinača, pa tudi šparglji, brokoli, čičerika in leča. Čeprav obstajajo dodatki – in jih je veliko –, ki ponujajo probiotike in prebiotike, dietetiki in tudi zdravniki predlagajo, da bi se v prvi vrsti morali pomagati s hrano po naravni poti. 

VIR: verywellmind