Mnogi se ogljikovih hidratov prav že bojijo, pripoveduje Lisa Drayer za CNN, četudi so povsem običajna prehranska skupina, ki jo naše telo potrebuje. Ogljikovi hidrati v telesu uravnavajo krvni sladkor in nam dajejo energijo. Če ne užijemo dovolj ogljikovih hidratov, naše telo energijo pridobi iz beljakovin. Toda to pomeni, da teh ne porabijo za obnavljanje in rast svojih tkiv.

Ogljikovi hidrati so zdravi. A ne vsi

"Ljudje, ki živijo najdaljše in najbolj zdravo življenje, tisti, ki nikoli ne spoznajo diabetesa, bolezni srca in raka – njihova prehrana je polna zdravih ogljikovih hidratov, kamor spadajo stročnice, polnozrnata žita, zelenjava in sadje," pravi Tamara Duker Freuman, newyorška nutricistka.

Nič ni torej narobe z obrokom testenin ali sendvičem, če gre za polnozrnata žita. Težava so procesirani ogljikovi hidrati – bel kruh in bele žemljice, bel riž in bele testenine, procesirani kosmiči s sladkorjem za zajtrk ... Po takem obroku naš krvni sladkor strmo naraste, in če se to zgodi prevečkrat, naša presnova ne deluje več, kot bi morala. Posledice: prekomerna telesna teža, metabolni sindrom, bolezni srca, diabetes, kap ...

Škodljivi so samo procesirani ogljikovi hidrati

Raziskave kažejo, da so procesirani ogljikovi hidrati največji dejavnik tveganja za prekomerno težo in diabetes, pove dr. David Ludwig, profesor nutricistike na Harvardu. Povzročajo metabolni sindrom – kombinacijo previsokih trigliceridov in nizke ravni dobrega HDL holesterola, težav z delovanjem hormona inzulina ter preveč kilogramov. Več kot pojemo procesiranih ogljikovih hidratov, bolj si jih naše telo želi. Nato pa smo ves čas lačni, ves čas si želimo pojesti še več teh nezdravih dobrot, naše telo pa nabira odvečne maščobe, saj dejansko napačno deluje.

Poglejte, kako nam škodijo procesirani ogljikovi hidrati

Procesirani ogljikovi hidrati delujejo na naše telo zelo podobno kot sladkor, še eno živilo, ki se mu je bolje izogniti. Obe živili hitro dvigneta krvni sladkor, ki se nato še hitreje spusti, saj ta živila povzročijo večje izločanje hormona inzulina. Nato pa imamo spet potrebo, da pojemo še nekaj, kar bi nam spet dvignilo krvni sladkor.

Poleg tega ko deluje inzulin, ta zaužito energijo pošilja v jetra, mišice in maščobne celice. Edino slednje lahko zadržijo neomejeno količino energije. Posledica: v maščobnih celicah je vse več energije, v krvi pa jo je premalo, zaradi česar smo hitro spet lačni in utrujeni. Ko je preveč energije v maščobnih celicah, jo je tudi premalo za možgane. Ko ti ne dobijo dovolj energije, pa sprožijo signal, da moramo hitro pojesti še kaj. To je začaran krog.

Rešitev?

Odreči se moramo procesiranim ogljikovim hidratom. Namesto njih moramo uživati kakovostne ogljikove hidrate, ki so polni vlaknin, zaradi česar se krvni sladkor ne dvigne preveč, telo pa posledično ne izloča preveč hormona inzulina.

Lisa Dreyer svetuje naslednji načrt:

1. Za en teden se odrecite vsem procesiranim ogljikovim hidratom.

2. Odrecite se tudi sladkorju.

3. Ne pozabite na zdrave maščobe, saj te odlično uravnavajo krvni sladkor, zaradi česar imamo manj potrebe po uživanju procesiranih ogljikovih hidratov in sladkorja. Sem spadajo oreški, avokado, olivno olje, tudi temna čokolada in polnomastni mlečni izdelki.

4. Po tej enotedenski izkušnji poskušajte počasi menjati procesirane ogljikove hidrate za bolj kakovostne. Začnite z zajtrkom. Študije kažejo, da zdrav zajtrk zmanjšuje tveganje, da boste pojedli nezdravo kosilo. Za zajtrk si privoščite ovsene kosmiče z oreški, semeni in cimetom ali polnozrnat kruh z jajci in avokadom.

5. Naslednji obrok, ki ga poskušajte spremeniti v bolj zdravega, naj bo večerja. Če zvečer uživamo procesirane ogljikove hidrate, bo še več energije končalo v naših maščobnih celicah, saj je telo nima kdaj porabiti. Najslabši trenutek dneva za nezdrave ogljikove hidrate je večer, poudarja nutricistka.

6. Cilj je, da sčasoma skoraj ne uživate več nezdravih ogljikovih hidratov in sladkorja.