Ker imajo različne vrste rib nekoliko različno hranilno sestavo, bi bilo najbolje, če bi bil njihov izbor v prehrani posameznika čim pestrejši. Vse so zdrave, toda z bolj mastnimi denimo zaužijemo več za zdravje koristnih esencialnih omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Maščobe so sestavljene iz maščobnih kislin in esencialne so tiste, ki jih naše telo potrebuje, a jih samo ne more proizvesti. Zaužiti jih moramo s prehrano. Virov omega-3 maščobnih kislin pa tudi vitamina D pa ni prav veliko.

Nekatere majhne ribe, kot so sardele, lahko uživamo s kostmi vred, zaradi česar poleg vitamina D z njimi zaužijemo še kalcij." Prav ti dve hranili potrebujemo za močne kosti, zato je uživanje takšnih rib preventiva pred osteoporozo. Kako tiho se sicer ta bolezen lahko prikrade, če ne pazimo na svoje kosti, si lahko preberete v spodnji povezavi.

Kako je z onesnaževali, ki se v njih lahko kopičijo?

Poleg dobre strani je prisotna slaba. “Ribe so v svojem življenjskem okolju izpostavljene okoljskim onesnaževalom, ki se v njih lahko kopičijo.”  Toda vsebnost teh onesnaževal je v živilski verigi nadzorovana. "Obstajajo določitve mejnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene."

Zaradi tega je potrebno več previdnosti le pri treh najobčutljivejših skupinah prebivalstva: otroci, nosečnice in matere, ki dojijo. To ne pomeni, da ribe ne bi smele biti v njihovem jedilniku. Kot pove Blaznikova, odsvetujejo le izbiro določenih vrst. “Še vedno priporočamo pester izbor rib, izogibajo naj se le dolgoživečim vrstam, ki so na koncu prehranjevalne verige.” V to skupino sodijo mečarica, morski pes, trska, sulec, smuč, som, ščuka in tuna. “Mišljena je večja tuna, ki jo kupimo kot file. Tista v pločevinki je drugačna. Gre za manjšo, največkrat gojeno tuno, zaradi česar so te ribe podvržene precej strogemu nadzoru.” 

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo, da starši otroke zgodaj navadijo na uživanje čim več različnih rib. "V ribarnicah je na voljo veliko manjših belih in modrih rib, ki so zanje primerne. Paziti je treba le pri kosteh.”

Raziskave so pokazale, da je hranilna sestava rib tako dobra, da koristi, ki nam jih njihovo uživanje prinese, prevladajo nad morebitnim tveganjem zaradi vsebnosti onesnaževal. "To so ugotovile vse analize, ki so jih opravljale referenčne institucije, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane v Evropi – med drugim na Severu, kjer so imeli v Baltiku precej onesnažene ribe.”

Odlična ideja za kosilo ali večerjo

Kombinirajte jih z obilico sezonske zelenjave. To bo zdrava večerja. Za kosilo dodajte nekoliko krompirja ali polnovredna žita.

V naši državi po zadnjih podatkih še vedno uživamo veliko premalo rib. “Težava je, da je njihova dostopnost v primerjavi z drugim mesom preslaba. To bi bilo treba izboljšati. Urediti bi bilo treba tudi, da bi bilo na voljo več naših sladkovodnih rib, da se ne bi zanašali le na morske. Še posebej pa nas žalosti, da prebivalci Slovenije ribe najpogosteje uživajo v obliki pločevink in ribjih palčk.”

Slednje ne spadajo med zdrava živila. “V njih je manj ribjega mesa in več vsega ostalega. Veliko krat so izdelane iz ostankov ribjega mesa iz različnih delov rib, ki so manj kakovostne. Običajno vsebujejo tudi precej soli, manj zdrave jih naredi še cvrenje.”

Ko nimate na voljo svežih rib, sicer lahko posežete po tistih v pločevinkah ali tistih, ki se prodajajo zamrznjene. Pri slednjih je treba paziti, da jih po odtajanju hitro spečete. Nikoli jih ponovno ne zamrznite.

Neprimerno rokovanje lahko povzroči alergijski odziv

Ribe so občutljivo živilo. “Pri prenašanju iz ribarnice domov priporočamo uporabo hladilne vreče ali torbe.” Čimprej jih je treba shraniti v hladilniku ter pripraviti. “Sicer se lahko tvorijo histamini, ki povzročijo alergijski odziv. Gre za posledico neprimernega rokovanja.”