Ameriški raziskovalci so ugotovili, da lahko z določeno prehrano občutno zmanjšamo tveganje za Alzheimerjevo bolezen in s tem izboljšamo kakovost svojega življenja v poznejših letih. Alzheimerjeva bolezen je namreč izredno težka. Ker je še ne znamo zdraviti (zdravniki samo lajšajo njene posledice) - pa je toliko pomembnejša preventiva.

Da prehranske smernice, ki jih bomo našteli, lahko pomagajo, so ugotovili raziskovalci kliničnega centra Rush University Medical Centre, ki se nahaja v Chicagu. Izvedli so dve študiji, ki jih je naročila ameriška vladna organizacija National Institute on Aging, ki podpira raziskovanje staranja in predvsem tega, kako bi lahko čim dlje živeli bolj polno in kakovostno. Zaključki dveh študij so bili objavljeni v zborniku Alzheimer's & Dementia. 

Da bi zmanjšali tveganje za Alzheimerjevo bolezen, bi morali upoštevati naslednje prehranske smernice:

- polnozrnata žita (vsaj 3 porcije na dan),

- zelena listnata zelenjava (vsaj 6 porcij na teden),

- veliko druge zelenjave (vsak dan, naj bo čim bolj raznolika),

- oreški (vsaj 5 porcij na teden),

- stročnice (vsaj 3 porcije na teden),

- jagodičje (vsaj dvakrat na teden),

- perutnina (vsaj dvakrat na teden),

- ribe (vsaj enkrat na teden),

- olivno olje (kot glavno olje, ki ga uporabljate).

Dovoljeno je zaužiti 1 deciliter vina na dan. In nič več. Izogibali naj bi se rdečemu mesu, ocvrti in hitri hrani, sladkarijam, maslu, margarini, siru in procesiranemu kruhu in pecivu. Med sadjem je izpostavljeno le jagodičje, ker so raziskave pokazale, da pripomore h kognitivnemu zdravju. Je pa dovoljeno in priporočljivo tudi vso ostalo sadje.

Pri oblikovanju teh prehranskih smernic so raziskovalci vzeli v obzir tudi vsa dognanja o učinkih mediteranske in tako imenovane DASH diete. Slednje so prehranske smernice, ki so bile razvite za zniževanje krvnega tlaku. Lahko pa delujejo tudi preventivno. In raziskave so do sedaj pokazale, da obe vrsti prehranjevanja nista blagodejni samo za srce, temveč za celo telo, med drugim tudi za možgane. Gre za zdravo prehranjevanje, ki ima vrsto dobrodejnih učinkov.

V dveh študijah so spremljali več kot 900 ljudi, ki so bili v povprečju stari 81 let. Na začetku študije nihče ni imel demence. Spremljali so jih 5 let. Prehranske smernice, ki so jih na podlagi svojega raziskovanja razvili, so poimenovali MIND dieta.

Prva študija je pokazala, da so imeli tisti, ki so se s svojim prehranjevanjem MIND dieti najbolj približali, pri kognitivnem preizkusu najboljše rezultate. Njihovi možgani so bili za 7 in pol let mlajši od tistih, pri katerih so bile prehranske navade najdlje od tistih, ki jih priporoča MIND dieta.

V drugi študiji se je pokazalo, da so tisti, ki so se prehranjevali v skladu z MIND smernicami, imeli za polovico manj možnosti,da razvijejo Alzheimerjevo bolezen, v primerjavi s tistimi, ki se teh smernic niso držali.

Raziskovalci so upoštevali tudi druge dejavnike, ki bi lahko imeli vpliv – starost, spol, teža, izobrazba, fizična aktivnost in morebitne težave s kardiovaskularnim sistemom.

Ker je šlo za študije, pri katerih so do rezultatov prišli z opazovanjem, raziskovalci dodajajo, da bi morali sedaj opraviti še študijo, pri kateri bi delu udeležencev spremenili prehrano in spremljali rezultate.

Za Alzheimerjevo boleznijo pri nas zboli od 5 do 10 odstotkov starejših od 65, piše Slovensko združenje za pomoč pri demenci – Spominčica. 

Na njihovi spletni strani je še zapisano:

Od začetnih težav do smrti mine od 3 do 20, v povprečju pa od 8 do 9 let. V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, z zbranostjo, s slabšo časovno orientacijo itn. Bolniki postajajo neuvidevni za bolezenske težave. Čeprav so huje spominsko moteni, zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo. V tem stadiju se najpogosteje pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.