Vizita.si
Samo 15 minut lahkega teka vsak dan zmanjša tveganje za razvoj depresije.

Aktivno življenje

Samo 15 minut na dan ima neverjetne učinke

K.B.
02. 04. 2020 08.04
0

Samo 15 minut teka v naravi vsak dan zmanjša tveganje za depresijo. Celo toliko, da mnogi zdravniki svojim pacientom najprej predpišejo telovadbo v naravi, nato pa jemanje antidepresivov.

Se spopadate z nenehnimi občutki žalosti, obupa, strahu in že več tednov skupaj trpite za depresijo? Zdravnik iz Splošne bolnišnice Massachusetts svetuje, da se pričnete gibati. V svoji zadnji študiji je odkril, da lahko samo 15 minut teka zunaj na svežem zraku zmanjša tveganje za depresijo. Skupaj z drugimi strokovnjaki je v svoji zadnji študiji odkril, da se fizično aktivni ljudje spopadajo z manjšim tveganjem za duševne bolezni, zato ljudem svetuje, naj obujejo športne copate in se gibajo.

Vsakič, ko pridejo pacienti na posvet k dr. Davidu Agusu s psihiatričnega oddelka v Splošni bolnišnici Massachusetts in pravijo, da se spopadajo z občutki žalosti, obupa in podobno, jim zdravnik najprej predpiše gibanje v naravi, šele nato  antidepresive. Za CBS News je povedal: ''Sedaj, ko mi pacienti rečejo, spopadam se z depresijo in vidim, da nič ne naredijo za to, moj prvi odgovor na njihove težave ni predpisovanje antidepresivov, ampak jim rečem, naj gredo ven na svež zrak in tam nekaj počno. Že 15 minut lahkega teka ali ena ura vrtnarjenja bo pomagala.''

Depresija je vse pogostejša v zahodnem svetu, kjer se denimo po podatkih Ameriškega združenja za anksioznost in depresijo z depresijo v ZDA spopada 16,1 milijona ljudi, starih od 15 do 44 let, kar je 6,7 odstotka populacije. Podatki so še manj obetavni v Veliki Britaniji, kjer se z več kot 16 simptomi depresije ali anksioznosti spopada 19,7 odstotka populacije. Kot piše na spletni strani slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je depresija ena od najpogostejših duševnih motenj, za katero naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik. Prav zato je ključnega pomena, da iščemo primerne rešitve za te težave, ki pogosto niso le predpisovanje antidepresivov, v kar je prepričan tudi dr. Agus, ki je vodja študije, ki je bila objavljena prejšnji mesec in je dokazala, da imajo ljudje, ki telovadijo več, manj možnosti za razvoj depresije.  

Vsakič, ko pridejo pacienti na posvet k dr. Davidu Agusu s psihiatričnega oddelka v Splošni bolnišnici Massachusetts in pravijo, da se spopadajo z občutki žalosti, obupa in podobno, jim zdravnik najprej predpiše gibanje v naravi, šele nato antidepresive.
Vsakič, ko pridejo pacienti na posvet k dr. Davidu Agusu s psihiatričnega oddelka v Splošni bolnišnici Massachusetts in pravijo, da se spopadajo z občutki žalosti, obupa in podobno, jim zdravnik najprej predpiše gibanje v naravi, šele nato antidepresive.FOTO: Shutterstock

Dr. Agus je skupaj s svojo skupino raziskovalcev analiziral podatke 611.583 odraslih, kjer so nekateri sami poročali o svoji stopnji aktivnosti, drugi pa so nosili merilce njihove telesne aktivnosti. Poleg tega so strokovnjaki ocenili njihovo zdravstveno stanje, DNA in zgodovino depresije v njihovi družini. Rezultati študije so bili objavljeni v strokovni reviji JAMA Psychiatry in so pokazali, da so bili posamezniki, ki so bili pogosto fizično aktivni, dobesedno varni pred depresijo. Ko so preučili še DNA udeležencev v raziskavi, so odkrili, da njihovi geni niso imeli vpliva na njihovo duševno zdravje in na to, ali so posamezniki občutili pozitivne učinke vadbe na duševno zdravje ali ne. Dr. Agus je prepričan, da je ključnega pomena, da naše srce bije za 50 odstotkov hitreje vsak za četrtino ure na dan. Če denimo počivate ves dan, vaše srce naredi 60 utripov na minuto, a cilj je, da bi bilo 90 utripov na minuto. ''To pomeni, da se vam niti ni treba potiti ali telovaditi tako, da ostanete brez sape. Ključnega pomena pa je, da se gibate.'' Dr. Agus si želi, da bi njegova študija vplivala na to, kako zdravniki zdravijo depresijo.

Simptomi, ki se lahko pojavijo, so nenehni občutki vznemirjenosti, obupa, izguba interesa in veselja do stvari, v katerih smo nekoč uživali. Izrazi se lahko tudi s fizičnimi simptomi, kot so težave s spanjem, utrujenost, slab apetit, nizka spolna sla ali fizične bolečine. V ekstremnih primerih se lahko pojavijo misli na samomor.
Simptomi, ki se lahko pojavijo, so nenehni občutki vznemirjenosti, obupa, izguba interesa in veselja do stvari, v katerih smo nekoč uživali. Izrazi se lahko tudi s fizičnimi simptomi, kot so težave s spanjem, utrujenost, slab apetit, nizka spolna sla ali fizične bolečine. V ekstremnih primerih se lahko pojavijo misli na samomor. FOTO: Profimedia

Kaj je depresija?

Čeprav je povsem normalno, da se občasno počutimo slabo in smo žalostni, ljudje z depresijo občutke žalosti občutijo več tednov ali mesecev zapored. Depresijo lahko dobi kdorkoli pri katerikoli starosti in je precej pogosta. Kljub vsemu gre za stanje, ki ga ne moremo kar ignorirati ali se prepričati, da ga ne bi občutili. Simptomi, ki se lahko pojavijo, so nenehni občutki vznemirjenosti, obupa, izguba interesa in veselja do stvari, v katerih smo nekoč uživali. Izrazi se lahko tudi s fizičnimi simptomi, kot so težave s spanjem, utrujenost, slab apetit, nizka spolna sla ali fizične bolečine. V ekstremnih primerih se lahko pojavijo misli na samomor.

Depresijo lahko sprožijo travmatični dogodki, povečano tveganje imajo tudi ljudje, ki so imeli depresijo v družini. Če mislite, da se spopadate z depresijo, je pomembno, da obiščete zdravnika ali drugega strokovnjaka, ki vam lahko pomaga premahati depresijo. Prav tako je pomembna sprememba življenjskega sloga, terapija ali jemanje zdravil, če zdravnik tako oceni.

STE V STISKI? POIŠČITE POMOČ!

(Vir podatkov: NIJZ)

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal  zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali svetoval druge oblike pomoči. Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

- dežurnega zdravnika,

- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,

- reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123  (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

- Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon. do pet. med 12. in 22. uro; sob., ned., prazn. med 18. in 22. uro).

- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662