Kako učinkoviti so v resnici izdelki za nego kože

Tako je, za nekatere kozmetične trditve (kjer je cilj, da so potrošniku privlačne), ne obstaja ena sama neposredna meritev, ki bi lahko sama po sebi dokazala učinkovitost izdelka. Prvi korak je vedno pretvorba marketinške obljube v neke objektivno ocenljive lastnosti kože. To v praksi pomeni, da je treba na podlagi razumevanja procesov v koži trditev "izboljšan videz kože" razčleniti na več kožnih parametrov, ki jih lahko objektivno spremljamo. Eden najpogostejših je merjenje hidracije kože (utrujen videz je namreč povezan z dehidracijo – bolj ko je koža navlažena, bolj deluje vizualno zdrava). Lahko se meri trans-epidermalna izguba vode iz kože (TEWL), ki kaže stanje kožne bariere (manjša ko je izguba vode skozi kožo, bolje je ohranjena zaščitna funkcija kože). Pogosto merjen parameter je tudi elastičnost kože. Višje vrednosti elastičnosti so praviloma povezane z mlajšim in bolj vitalnim videzom kože, saj vemo, da je koža pri dojenčkih zelo elastična, medtem ko se z leti njena prožnost zmanjšuje. Lahko se spremlja tudi zmanjšanje videza gub, pigmentnih madežev, eritema itd. Seveda se ne merijo vsakič vsi parametri, ampak izberemo najprimernejše glede na vrsto izdelka, njegovo formulacijo, mehanizem delovanja ...

Ja, koža je izjemno dinamičen organ in vsi našteti dejavniki (žal največkrat negativno) vplivajo na rezultate. Verjetno smo že vsi doživeli izbruh mozoljev takrat, ko so res najmanj zaželeni, in podobno se zna zgoditi tudi na zaključnih merjenjih ... Največ, kar lahko naredimo, je standardizacija pogojev, ki so zasnovani v raziskovalnem protokolu. To pomeni, da že pri rekrutaciji udeležencev določim jasne kriterije (npr. tip kože, starost, prisotnost določenih kožnih problematik ...), udeleženci pred raziskavo prav tako dobijo navodila glede uporabe testiranega kozmetičnega izdelka in kombiniranja z ostalimi izdelki, ki jih že uporabljajo. Pred meritvami se udeležence aklimatizira v prostoru z nadzorovano temperaturo in vlago ... Ampak vseeno popolne izolacije vseh vplivov v realnih pogojih žal ni mogoče doseči, zato je na koncu ključna predvsem statistična analiza rezultatov pri dovolj velikem številu udeležencev, da lahko ločimo dejanski učinek izdelka od naravnih nihanj kože.

Osebno se definitivno ne bi strinjala z miti, če peče, potem ziher deluje, saj so našteti občutki lahko znak porušene kožne bariere ali mogoče celo reakcije kože na določeno sestavino v izdelku. V takšnih primerih bi svetovala, da se z uporabo prekine ... Subjektivni občutek ljudi se seveda velikokrat lahko razlikuje od dejanskih sprememb na koži (ravno zato je za objektivno oceno stanja kože nujno uporabiti primerne instrumente), še posebno, če oseba uporablja preveč izdelkov in posledično ne ve, kateri ji ustreza in kateri ne ... Kljub temu pa sem med testiranji učinkovitosti kozmetičnih izdelkov prišla do zanimive ugotovitve, da uporabniki pogosto tudi pravilno presodijo, ali jim izdelek ustreza ali ne. Vedno pred končnimi meritvami namreč udeležence vprašam o mnenju in se rezultati velikokrat ujemajo z njihovim občutkom ... Torej, moje končno mnenje je, da bi ljudje morali bolj zaupati svoji presoji o učinkovitosti kozmetičnega izdelka in bolj poslušati svojo kožo.

Žal ja. Mislim, da je viralnost na družbenih omrežjih glavni dejavnik pri nakupu izdelka. Zdi se mi, da tudi kadar se ljudje za izdelek začnejo zanimati zgolj zato, ker so ga nekje videli ali jim ga je nekdo priporočil, se o njem dodatno pozanimajo na družbenih omrežjih, kar je sicer pozitivno, saj postajamo vedno bolj kritični in je zanimanje za nego kože večje, skupaj z željo po znanju in razumevanju ... Ampak me skrbi, da so manj relevantne informacije (oz. kdaj celo napačne) pogosto najbolj razširjene in je odločitev za nakup sprejeta iz napačnih razlogov (npr. zato, ker izdelek uporablja zelo lepa vplivnica z ogromnim številom sledilcev).

Mislim, da je vsekakor plus poznati pozitivne učinke sestavin, še posebej če vemo, da targetirajo določeno kožno problematiko, ki se je skušamo znebiti ... Ampak je za dober izdelek potrebno vedeti več kot samo INCI seznam sestavin ... Kot omenjeno, je zelo pomembno že samo razmerje med sestavinami, njihova koncentracija, njihove medsebojne interakcije, kako stabilne ostajajo skozi čas, sama kakovost sestavin, način njihove dostave v kožo, proizvodni proces izdelka itd. Koža namreč ne reagira po robotskem principu input–output zgolj na eno sestavino, ampak na celotno formulacijo izdelka.

Ja in ravno zato sem proti nakupu zaradi viralnosti, ker verjamem, da je lahko izdelek enemu top, drugemu pa ne ustreza. To se lepo pokaže tudi pri testih učinkovitosti – vedno se pri uporabi enakega izdelka pri nekaterih stanje kože izboljša bolj, pri drugih manj, pri nekaterih pa se celo poslabša. Zanimiv pa mi je vzorec, ki ga opažam pri osebah, ki redno prihajajo na testiranja, in sicer, da so nekateri bolj dovzetni za spremembe na koži. Ne gre za to, da so manj izbirčni in z veseljem preizkušajo različne stvari, ampak se koža nekaterih dejansko hitreje in pozitivno odzove na večino izdelkov (kar dokažejo boljši rezultati). Po drugi strani pa obstajamo tudi taki, ki nam zelo redki izdelki dejansko ustrezajo ...

Največkrat do tega pride pri izdelkih, ki dejansko izboljšajo bolj resne kožne problematike, ki se na embalaži izdelka ne smejo omenjati, in jih morajo posledično preoblikovati do točke, da so zakonodajno dovoljene in hkrati konkurenčne. Na kozmetičnih izdelkih torej ne sme pisati npr. lajša dermatitis, luskavico, ekcem, vnetje ..., izboljša stanje aken, tudi če izdelek pri teh stanjih res pomaga. Prav tako so problematične trditve, povezane s srbečico, protivnetnim delovanjem, obnovo kože, pomirjanjem pordele ali razdražene kože, celjenjem ran itd.

Naročila za testiranja večinoma prejemamo od znamk z izdelki višjega cenovnega razreda, tako da neke razlike med višje in nižje cenovno dostopnimi izdelki žal nimam podkrepljene z dokazi, imam pa glede tega vseeno svoje mnenje ... Pri dražjih izdelkih kupec plača ime znamke, privlačnejšo embalažo, in res je, da imajo v formulaciji dodanih več sestavin, namenjenih boljši teksturi izdelka in posledično prijetnejšemu občutku na koži, kar povzdigne nego kože na višjo raven udobja in "prestižnega" doživljanja. Ampak to ne pomeni, da cenovno dostopnejši izdelki niso učinkoviti. Obstaja veliko ugodnih znamk, ki imajo zelo dobre formulacije in kakovostne sestavine.

Ja, danes so nam res razpoložljive vse možne informacije ob vsakem trenutku, tako da bolj drugo ... Še posebej pri negi kože se mi zdi, da gre žal za področje, o katerem samozavestno govori vsak in publika brez premisleka sprejema informacije kot verodostojne. Pri zdravstvenih težavah se recimo zavedamo, da je treba po diagnozo k zdravniku in se ne išče rešitev na Instagramu, medtem ko se za nasvete glede nege kože ljudje pogosto obračajo na TikTok, kjer je težko prepoznati, komu lahko zares zaupajo in kje dobijo kakovostne, znanstveno podprte informacije.

Mogoče prepričanje, da se učinek izdelka pokaže hitro in (ker se to seveda ne zgodi), da je več vedno boljše. Koža ima svoj cikel obnove povrhnjice, za kar potrebuje čas, prav tako številne aktivne sestavine, npr. retinoidi, potrebujejo dlje časa in konsistentno uporabo, da postanejo njihovi učinki zares vidni. Zato osebno vedno priporočam potrpežljivost in minimalistični pristop, torej manj izdelkov, ki so premišljeno izbrani in primerni za kožo posameznika.

Prva misel, ki se mi ob tem pojavi, je, da koža ne rabi biti popolna in želim si, da bi se bolj zavedali, da je zdravje kože veliko pomembnejše od neke ideje "popolne kože". Idealiziranje ter stremenje h koži, kot jo ima Hailey Bieber, za marsikoga ni realno dosegljivo. Pomembno se je tudi zavedati, da popolna koža, ki jo vidimo na družbenih omrežjih, pogosto zahteva veliko estetskih in dermatoloških tretmajev in ne temelji zgolj na genetiki. Ti poskusi doseganja popolne kože pogosto vodijo v pretirano uporabo aktivnih sestavin in vedno novih izdelkov, kar kožo preobremeni, posledično nastanejo novi kožni problemi, ki jih nato ponovno skušamo reševati še z dodatnimi izdelki in novimi aktivnimi sestavinami, kar vodi v začaran krog. Skratka, mislim, da si moramo večkrat dovoliti sprejeti dejstvo, da ni treba, da smo popolni, ne mi, ne naša koža.