Nekdo želi shujšati. Je res, da ne sme jesti krompirja? Ali da bi ga moral jesti manj?
100 gramov krompirja - to je en manjši krompir - ima okoli 80 kalorij (335 kilodžulov) ter 18 gramov ogljikovih hidratov. Za primerjavo: 100 gramov testenin ima 350 kalorij (1465 kilodžulov) in 75 gramov ogljikovih hidratov.
To ne pomeni, da med hujšanjem ne bi smeli jesti testenin. Temveč le, da krompir res ni kalorično živilo. 100 gramov krompirja ima podobno energijsko vrednost kot eno srednje veliko jabolko, 13 mandljev, dva mala kivija, dve suhi figi, čaj z veliko žlico medu ...
Ko hujšamo, je treba hrane pojesti toliko, da delamo kalorični deficit. Za izgubo enega kilograma, moramo porabiti okoli 7000 kalorij (oziroma 29307 kilodžulov). Če želimo shujšati en kilogram na teden, moramo torej vsak dan pojesti okoli 1000 kalorij (4187 kilodžulov) manj kot bi sicer. |
Tega zagotovo ne moremo doseči samo s prenehanjem uživanja krompirja, ker ga pred tem verjetno nismo pojedli po 13 kilogramov na dan.
Nasprotno. Krompir je popolnoma primerna hrana za hujšanje. Še posebej krompir v solati ali kisel krompir, kot mu pravijo nekateri, ker vsebuje veliko odpornega škroba (kaj je ta, boste izvedeli malo niže op. a.).
Če za vsak primer še enkrat vprašam naravnost - krompir torej ne redi?
Tukaj pa jaz ne morem odgovoriti naravnost, saj živil ne moremo vrednotiti kot tista, ki redijo, in tista, ki ne redijo.
Čips je narejen iz krompirja, toda če ga nekdo poje po kilogram na dan, si upam trditi, da za njegovo slabo počutje, debelost, morda celo bolezen ni kriv ravno krompir, ampak skupek napačnih odločitev, ki jih je na področju prehrane ta človek sprejel.
Moje prepričanje je, da hrane, ki redi, ni. Vsak dan ga potrjuje moje delo z ljudmi, ki hujšajo. |
Kar povzroča težave, je človekovo prekomerno poseganje v pripravo hrane - dodajanje aditivov, soli, maščob, ojačevalcev okusov ... In naša požrešnost.
Če hujšam, koliko krompirja torej lahko pojem?
Krompir med hujšanjem najpogosteje vključujemo h kosilu. Privoščimo si lahko denimo pečen krompir s piščancem in solato, ribo in krompirjevo solato, tudi krompirjeve svaljke in sadni preliv ... Tu okus zelo spominja na slivove knedeljčke.
Količine pa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Odvisne so od naše višine, teže, spola in življenjskega sloga. Zelo na splošno bi ocenila, da je 250 gramov krompirja na dan varna količina tudi za manjšo žensko, ki ima okoli 160 centimetrov in hujša s ciljem, da izgubi kilogram na teden.
Preberite si več tudi o ribah.
Kaj pa, če ne hujšam in nimam nobenih zdravstvenih težav. Ali moram omejevati količine krompirja, ki ga pojem?
Vse je odvisno tudi od naših siceršnjih prehranskih navad. Krompir je bogat s kalijem, škrobom, vitaminom C. Vsebuje tudi tiamin, folate, vitamin B6. Ne vsebuje pa na primer veliko železa, cinka, selena, beljakovin. Paziti moramo, da te snovi dobimo z drugo hrano. Sicer pa lahko, če imamo uravnotežen jedilnik, krompir jemo zelo pogosto. Le spet pazimo, da ga ne cvremo ali dodajamo vanj majonez in drugih nezdravih živil.
Res krompir ni primeren za večerjo?
Če hujšamo, se krompirju zvečer, ker vsebuje ogljikove hidrate, raje izognimo. A to ne pomeni, da ne smemo za večerjo pojesti zelene solate z enim krompirjem ali juho, ki smo jo zgostili z malo krompirja.
Iz previdnosti pa morda raje rečem, da je krompir živilo, ki najbolj paše h kosilu.
Ali drži, da moramo krompir pojesti takoj, ko ga pripravimo?
Ne drži. Saj jemo denimo krompirjevo solato, ki stoji, kajne?
Razlog za takšno prepričanje najverjetneje tiči v tako imenovanem odpornem škrobu, ki nastane v procesu, ki se mu reče retrogradacija škroba. Iz postanega krompirja zaradi tega procesa naše telo pridobi manj energije, kar je v času, ko smo veliko fizično delali, bila prej pomanjkljivost kot korist. Od tu verjetno izhaja prepričanje, da postanega krompirja ni dobro jesti.
Res pa je, da je lahko krompir odlično gojišče za bakterije. To pomeni, da ga moramo kar najhitreje po pripravi ohladiti in shraniti v hladilnik. Če bo kuhan krompir cel dan stal na štedilniku, se v njemu res lahko razmnožijo bakterije, ki nam lahko škodujejo. Ko krompir ponovno pripravimo, je pomembno, da ga dobro pregrejemo, in s tem uničimo vse morebitne škodljive klice.
In za konec - nekaj dobrih učinkov krompirja ste že našteli. Se spomnite še kakšnega?
Krompir vsebuje velike količine vitamina C. Zanimiv je podatek, da je najpogostejši vir tega vitamina pri Slovencih prav krompir. Da ga boste pri pripravi ohranili kar največ, ga v vodo za kuhanje dodajte šele, ko ta zavre. Ne dajte ga že v hladno vodo. Krompir, če se le da, tudi jejte z olupkom. |
Tako imenovan odporni škrob pa v našem telesu deluje v vlogi prehranskih vlaknin in prebiotikov ter kot tak ugodno deluje na našo črevesno floro. Spodbuja rast za nas koristnih bakterij. In te imajo res veliko koristnih učinkov na naše telo:
- pomagajo pri prebavi in varujejo pred okužbami črevesja, saj uničujejo različne strupe,
- proizvajajo take imenovane estre maslenih maščob ali butirate, ki naj bi vplivali na preprečevanje nekaterih vrst raka in vnetja črevesja, proizvajajo tudi vitamin K, biotin (vitamin B7) ter folno kislino (vitamin B9).
V debelem črevesju se odporni škrob fermentira. In to naj bi imelo še dodatne koristne učinke:
- manjša vrednost holesterola, večji občutek sitosti, manjša možnost raka na debelem črevesju, izboljšanje vrednosti glukoze v krvi.
Vsekakor je torej krompir priporočljivo vključiti v svojo prehrano. Pa če hujšamo ali ne.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV