V študiji so sodelovali udeleženci, ki so bili stari med 20 in 67 let. Šest mesecev so se morali držati predpisanega urnika aerobne vadbe. Na koncu so raziskovalci ugotovili, da so imeli veliko boljše kognitivne zmožnosti. Vse se je izboljšalo – od zmožnosti utemeljevanja do zmožnosti načrtovanja, reševanja težav … Slikanje možganov je tudi pokazalo, da se jim je povečala siva možganovina, del možganov, kjer poteka razmišljanje.

Raziskovalci so imeli tudi skupino ljudi, ki so se le redno raztegovali, in pri njih niso zasledili istega učinka, so zapisali v zborniku Neurology (Nevrologija).

Ljudje mislijo, da je kognitivno nazadovanje nekaj, kar se zgodi, ko si star, pove vodja študije Yaakov Stern, profesor nevropsihologije v univerzitetnem kliničnem centru Columbia v New Yorku. Toda nazadovanje se lahko začne dogajati že pri tridesetih. Pravzaprav je veliko študij pokazalo, da se pri mnogih začne že pri dvajsetih.

Toda kot pokaže ta študija, je mogoče storiti marsikaj, da bi upočasnili kognitivno nazadovanje in ga v mladosti celo preprečili. Nekaj, kar povzroči, da se to tako zgodaj začne, je namreč najverjetneje prav to, da smo se kot družba začeli tako malo gibati. Tudi možgani potrebujejo aerobno vadbo.

Stern in njegova ekipa so imeli 132 udeležencev raziskave. Nihče med njimi se ni prej veliko gibal. Na začetku so preučili njihove kognitivne sposobnosti z različnimi testiranji, nato so jih razdelili v dve skupini. Ena se je morala štirikrat na teden udeležiti aerobne vadbe, ki je bila prav tako organizirana v okviru študije.

Največje izboljšanje se je po pol leta sicer pokazalo prav pri najstarejših udeležencih, pri katerih je bilo kognitivno nazadovanje verjetno že večje kot pri dvajsetletnikih ali tridesetletnikih.

Vsekakor je zadosti telovadbe nekaj, kar lahko zase vsi storimo. Vse več študij kaže, da je gibanje res nujno za naše telo. Tako kot potrebujemo zdravo hrano, se moramo tudi gibati.

In ne ustrašite se, če se do sedaj niste kaj prida gibali. Pomembno je le, da začnete počasi. Polagoma morate krepiti svoje telo. Na ta način boste gibanje tudi vzljubili, saj se ne boste mučili. Končni cilj je, da denimo tečete, brez da vam to povzroča velik napor. Nihče pa ne misli, da se morate udeležiti maratona – to spet ni zdravo, temveč je pretiravanje v drugo smer.

Če boste počasi vse več telovadili, boste tudi zmanjšali tveganje za poškodbe. Največ ljudi se namreč poškoduje, ker so se gibali bolj, kot je njihovo telo zmoglo. Ne morete takoj postati tekač, ki preteče več kilometrov. Najprej boste morali začeti s hojo. Vmes stecite. Tako izmenjujte vse pogosteje tek in hojo. Prišli boste do točke, ko boste brez težav pretekli tudi več kilometrov. Ugotovili boste, da v tem lahko celo uživate.