Preberite si še, kako raka na debelem črevesu in danki prepoznati, preden je lahko prepozno.

Pesti orehov res ni težko vključiti v svojo prehrano. Lahko si jih recimo privoščite za malico ali pa jih posujete po jutranjih kosmičih. Raziskovalci verjamejo, da orehi na nas delujejo, kot so opisali, ker vsebujejo veliko prehranske vlaknine, s tem pa vplivajo na mikrobioto v črevesju. V njem živi veliko različnih bakterij. Nekatere so za nas dobre, druge škodljive. Pri zdravi mikrobioti pa je ključno to, da je dobrih bakterij več kot slabih. In prav to dosegamo z uživanjem orehov.

Ne bojte se tega, da vsebujejo veliko energije

Tisti, ki si želijo izgubiti odvečne kilograme, se pogosto bojijo oreščkov, ker imajo veliko energije, pa tudi maščob. A slednje so zdrave in nam koristijo. Zdrava prehrana mora vsebovati tudi zdrave maščobe. Pri energiji pa so raziskovalci prišli do res zanimivega dognanja. Njihova raziskava je pokazala, da naše telo absorbira le 80 odstotkov energije, ki je pripisujemo orehom. Ostalo pa porabijo prej omenjene bakterije v črevesju.

Preberite si še: 5 idej za bolj učinkovito hujšanje

Orehi pa ne pomagajo le, če imate težave s prekomerno količino tako imenovane primarne žolčne kisline. Obstaja namreč tudi sekundarna žolčna kislina. Medtem ko obe nastajata v jetrih, je druga ta, ki je po domače povedano spremenjena v črevesju. Najverjetneje zaradi svojega vpliva na mikrobioto orehi lahko dosegajo tudi to, da imate manj sekundarne žolčne kisline. Kot pri primarni so študije že prej pokazale tudi, da imajo večje tveganje za kolorektalnega raka tisti, ki imajo več sekundarne žolčne kisline.

Koristni tudi za bolnike s sladkorno boleznijo tipa dva

Američani so za povrh ugotovili, da imajo udeleženci njihove študije po uživanju orehov še posebej veliko več tri vrste bakterij. In ena od njih je zelo koristna, če imate sladkorno bolezen tipa dva ali pa ste pred tem, da vam jo diagnozirajo. Izboljšuje namreč občutljivost telesa na hormon inzulin. Poleg tega pa tudi zmanjšuje vnetja v telesu. Ta pa so še en pomemben vzrok pojava res najrazličnejših bolezni.

Niso pa orehi seveda edini oreščki, ki pomagajo pri zdravju srca. Študija univerze v Pennsylvaniji je pokazala, da v boju proti holesterolu pomagajo tudi mandlji. Udeleženci študije so uživali isto količino oreščkov - 42 gramov na dan. In tudi pri njih se je zmanjšala raven slabega holesterola in izboljšala raven dobrega. Poleg tega so raziskovalci še ugotovili, da uživanje mandljev prispeva k boljšemu čiščenju plaka iz žil. Nabiranje plaka lahko sicer vodi k ožanju žil, to pa v slabše delovanje srca, ki več ne dobi dovolj krvi in kisika. To se lahko pri zadostnem zožanju konča celo z infarktom.

Ni treba, da uživate ravno 42 gramov mandljev ali 42 gramov orehov!

Naj pa vas to, da so raziskovalci dosegli določen rezultat ravno s tem, da so udeleženci njihove študije uživali 42 gramov orehov in mandljev, ne zavede, da bi mislili, da morate sedaj tudi vi vsak dan uživati ravno toliko samo orehov ali samo mandljev. Ali celo 42 gramov mandljev in 42 gramov orehov. Z ničemer ni dobro pretiravati, zatorej niti z zdravo hrano. Zdravo se prehranjevati namreč pomeni tudi to, da se prehranjujemo zmerno in uravnoteženo. Raje si privoščite čim več različnih zdravih živil in tako zaužijte čim več različnih hranil, ki vam lahko koristijo. Vsak dan lahko torej uživate oreščke - a ni treba, da izbirate le orehe in mandlje. Na univerzi v Londonu so denimo ugotovili, da tudi arašidi zelo dobro varujejo zdravje srca. Celo tako zelo, da je bilo njihov dober vpliv čutiti še, ko so udeleženci študije uživali arašidovo maslo s soljo in slabimi maščobami.

Vsako leto zboli 1400 Slovencev

Rak debelega črevesa in danke je pri nas tretji najpogostejši rak pri ženskah in četrti pri moških, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Vsako leto za to obliko raka zboli kar okrog 1400 Slovencev in več kot 700 jih umre, čeprav bi to lahko preprečili, če bi se odzvali povabilu na sodelovanje v programu Svit. To je državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. To je eden redkih rakov, kjer je mogoč tak presejalni program, ki lahko odkrije celo predrakave spremembe, kar pomeni, da je bolezen mogoče ne le odkriti, dokler se še lahko zdravi, temveč celo, preden se sploh pojavi. V tem primeru jo je torej mogoče celo preprečiti.