Pregrada maternice je ena izmed razvojnih nepravilnosti maternice. Razlogi za nastanek pregrade še niso povsem jasni, na njen pojav lahko vplivajo tako genetski kot tudi dejavniki okolja. Gre za tkivo, ki tvori pregrado med prostoroma maternice. V Sloveniji ocenjujejo število primerov žensk s pregrado v maternici na približno tri odstotke žensk. V večini primerov pregrada maternice ne povzroča posebnih kliničnih znakov ali simptomov, zato je v primeru, da ženska nima posebnih ginekoloških težav, velikokrat pregrade niti ne odkrijejo.  

»Pregrajena maternica je zunaj enotna in pravilne hruškaste oblike, njena notranjost oziroma maternična votlina pa je pregrajena. Pregrada je lahko popolna ali pa delna. Če je maternica deloma pregrajena le z majhno pregrado, jo imenujemo obokana maternica. Maternične pregrade na zdravje ženske sicer ne vplivajo,« je za spletni portal bibaleze.si, povedal doktor ginekologije, Tomaž Tomaževič.

Problem se lahko pojavi, ko želi ženska zanositi, pa ji to ne uspe ali pa se med poskušanjem zgodi, da večkrat splavi. Takrat zdravniki lahko s pomočjo nožničnega ultrazvoka odkrijejo, da gre za pregrado maternice, ki jo lahko navsezadnje tudi odstranijo. Vkolikor preko ultrazvoka ni mogoče postaviti diagnoze, zdravnik pacientko lahko napoti dalje na dodatne preiskave, kot sta histeroskopija in laparoskopija. Najprimernejše obdobje za nožnični ultrazvok pa je po ovulaciji in pred menstruacijo, saj je takrat pregrada najbolj opazna.

Rešitev je operacija

Razvojne nepravilnosti maternice so v preteklosti kirurško popravljali z različnimi metodami. Operacije so poimenovali metroplastike. V Sloveniji pa zaradi številnih prednosti pri pregradi maternice najpogosteje opravijo histeroskopsko resekcijo. Gre za poseg v splošni anesteziji, pri katerem lahko zdravniki s pomočjo kamere skozi nožnico pogledajo v votlino maternice, nato pa vanjo vstavijo tanke kirurške instrumente ter iz maternice odstranijo spekulum oz. pregrado.

"To je prirojena napaka, ki nastane v razvoju maternice. Gre za vzdolžno vezivno pregrado, ki sega različno globoko v maternično votlino. Glede na velikost lahko tudi povzroča različne težave v nosečnosti. Lahko moti že samo zanositev, povzroči splav ali prezgodnji porod, nepravilne vstave ploda ali zastoj v rasti ploda. Manjše pregrade pa zelo pogosto ne povzročajo nobenih težav in lahko ženska brez težev zanosi in donosi zdravega otroka. Za operacijo se zato odločamo predvsem glede na velikost te pregrade ali pa kadar je ženska že imela zgoraj naštete zaplete v nosečnosti in kadar ne more zanositi. Operacija je relativno enostavna, s posebnim inštrumentom, histeroskopom pogledamo v maternico in pod kontrolo očesa to pregrado prerežemo (in ne zrežemo) in tako omogočimo nosečnosti, da se v maternici normalno razvija," pojasnjuje Gradecki Mirjam, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

Nekaj dni po posegu je možna krvavitev iz nožnice, priporočljiv pa je počitek in izogibanje večjim fizičnim aktivnostim. Včasih je potrebno poseg ponoviti, saj se lahko zgodi, da materična pregrada ni bila popolnoma odstranjena. Po histeroskopski operaciji lahko zanosite že v naslednjem menstrualnem ciklusu, torej z zanositvijo ni potrebno čakati.