Sindrom razdražljivega črevesa je izjemno neprijetno stanje, saj ne vpliva le na prebavo, pač pa prinaša tudi hude bolečine v trebuhu, utrujenost, slabost in občutek izčrpanosti. Težave se pogosto pojavljajo po tem, ko zaužijemo obrok in trebuh se lahko napihne celo do mere, da je videti, kot da smo noseči. Pogosto se izmenjujeta obdobje zaprtja in driske, spremlja pa jih nenehna napihnjenost. Prav zato sindrom razdražljivega črevesa močno vpliva na normalno delovanje posameznika, saj prinaša težave pri normalnem funkcioniranju v službi, doma in splošno slabo počutje.

Pogosteje se s stanjem spopadejo ženske srednjih let, kljub temu tudi moški niso izzvzeti. Navadno pa oboleli navajajo, da so se s težavami pričeli spopadati po večjem obdobju stresa.

Čeprav je danes sindrom razdražljivega črevesa pogosto diagnosticiran, pa pogosto prejmemo premalo navodil, kako si pomagati. Prav zato smo o tem povprašali dietetičarko Marino Zakič, ki nam je predstavila LOW FOOD MAP prehrano, ki je ob tem stanju dokazano najbolj učinkovita.

Najprej me zanika, kaj se v resnici dogaja pri sindromu razdražljivega črevesja. Za kakšno stanje gre?

Za razliko od ulceroznega kolitisa in Chronove bolezni, ki imata lahko podobne, a navadno dosti močnejše simptome, sindrom razdražljivega črevesja ne prizadane črevesne stene in ne povzroči nobenih sprememb v črevesnem tkivu. Ni točno določenega vzroka, kaj povzroča ta sindrom, saj je večplasten, pripisujejo mu psihosomatske izvore. Vzroki so torej lahko številni: motena motiliteta črevesja abnormalnosti v gastrointestinalnem živčnem sistemu, hormonsko neravnovesje, neravnovesje črevesnih bakterij, stres ali včasih tudi določena hrana v kombinaciji z navedenimi dejavniki.

Kako lahko stres vpliva na prebavo?

Danes vemo, da je delovanje prebavil tesno povezano z živčnim sistemom in obstaja tako imenovana povezava – os med našimi možgani in črevesjem. Glede na to, da živimo v visoko stresnem okolju ter obenem še neprimerno skrbimo za zdrav življenjski slog, so posledice razvoja omenjenega sindroma lahko definirane kot biopsihosocialen skupek raznih vzrokov, ki se med seboj prepletajo.

Kako si pomagati ob simptomih, ki jih povzroča sindrom razdražljivega črevesa?

Dietetiki v tovrstnih primerih vedno svetujemo diagnostične preglede pri zdravniku in nadalje pri gastroenterologu, kjer najprej pomembno izključiti ostala možna oboljenja, pa tudi možne prehranske alergije in intolerance.

Nadalje lahko uvedemo določene prehranske spremembe, ki pomagajo omiliti tovrstne težave, a seveda je treba poudariti, da vzročno zdravljenje še ni uvedeno, terapija je simptomatska, saj je klinična slika obolelega zelo kompleksna, prav tako pa se posamezniki razlikujejo glede na izrazitost in variacijo prebavnih težav.

Kakšna naj bo prehrana, če se izkaže, da gre v resnici za sindrom razdražljivega črevesa?

Dietetiki v tovrstnih primerih svetujemo vpeljavo LOW FODMAP diete/prehrane, striktno vodenje prehranskega dnevnika in seveda počitek ter omejevanje stresa ali nadaljnje psihološko svetovanje za uvedbo antistresnih tehnik.

Kaj je LOW FOODMAP prehrana?

FODMAP je kratica, ki opisuje skupino kratkoverižnih ogljikovih hidratov in sladkornih alkoholov, ki se naravno nahajajo v živilih ali pa so živilom dodani: fermentirani oligosaharidi, disaharidi, monosaharidi in polioli. Določena živila, ki so visoko na tako imenovani lestvici FODMAP živil, lahko povzročajo prebavne težave, saj bakterije s fermentacijo le-te povzročajo napenjanje in vetrove, prav tako so živila, ki so visoko na FODMAP lestvici, visoko osmotična in vežejo nase vodo, kar dodatno upočasni prebavo. Prehrana, ki je revna s FODMAP živili, lahko v 70 do 80 odstotkih nudi izboljšanje simptomov bolezni.

Živila razdelimo na high/visoka FODMAP živila, ki se jim je treba izogniti ali jih omejiti in low/nizka FODMAP živila, ki jih lahko uživamo. Vendar je treba poudariti, da vsak posameznik glede na simptomatiko: zaprtje ali diareja opazuje, katera živila mu delajo večje težave kot druga.

Katerim živilom se je v tem primeru treba izogibati?

High FODMAP živila so zelenjava, kot je česen, čebula, šparglji, vse vrste stročnic, cvetača, brokoli, zelje, gobe, zelena, nekatero sadje, kot so jabolka, marelice, avokado, borovnice, češnje, datlji, fige, mango, nektarine, slive, lubenica, prav tako procesirano meso, vsa žita, ki vsebujejo gluten, torej kruh, testenine, tudi mehki siri in mleko zaradi vsebnosti laktoze, kosmiči za zajtrk, kuskus ipd. Prav tako spadajo v to skupino živila z dodanimi aditivi, ter seveda sladkor in vse sladkarije ter tudi umetna sladila, kot so eritritol, sorbitol ipd, saj gre za poliole, ki prav tako lahko povzročajo težave.

Kaj pa lahko uživamo?

LOW FODMAP živila, ki so zelenjava, kot je zelena listnata zelenjava (bolj mehki deli), bučke, korenje, paradižnik, tudi jajčevec in koruza v majhnih količinah, sadje, kot so banana, jagodičevje, kiviji in grozdje, žita brez glutena, kot so riž, ajdova in prosena kaša, krompir, brezglutenske testenine in kruh ter mlečni izdelki brez laktoze, tudi maslo. Varna za uporabo so čista nerafinirana olja, kot so laneno, konopljino, olivno olje ter kokosova maščoba s srednjeverižnimi maščobami, ki ugodno delujejo na črevesje.

Seveda je treba poudariti, da moramo razlikovati stanja, kot sta diareja in zaprtje. Ob zaprtju bomo posamezniku svetovali več topnih prehranskih vlaknin, ki se nahajajo v ovsu, korenju, bučkah, tudi dodatke indijskega trpotca, ki lahko dobro vplivajo. Netopne vlaknine (stročnice, oreščki, polnozrnati izdelki) pa odsvetujemo, saj lahko stanje poslabšajo. Posameznikom z diarejo svetujemo primerno obilnejšo hidracijo z dodatki elektrolitov, v obeh primerih pa pri krčih in napenjanju pomagajo zelišča, kot so kumina, janež, meta, tudi Iberogast.

Low FODMAP dieta/prehrana se je v praksi izkazala za zelo ugodno za omilitev tovrstnih težav, vendar je treba dolgoročno spremljati prehranski vnos in ugotoviti, kaj posamezniku povzroča težave na prehranskem področju. Smiselno je tudi uvajanje dodatnih probiotikov, da vzpostavimo normalno črevesno mikrofloro, vendar svetujemo posvet z gastroenterologom.