Skrb za ljubljeno osebo vpliva tudi na najbolj odporne ljudi. Tisti, ki skrbijo za svojca, ki je bolan, bodisi v obliki nege ali zgolj čustvene podpore, morajo poskrbeti in ohranjati tudi lastno zdravje in dobro počutje.

Negovalec je vsak, ki pomaga drugi osebi v stiski, na primer bolnemu zakoncu ali partnerju, otroku z motnjami v razvoju ali starejšemu družinskemu članu. Vendar pa družinski člani, ki aktivno skrbijo za starejšo odraslo osebo ali osebe, ki so opisane, pogosto niso opredeljeni kot negovalci. Velikokrat nam je kot družbi to tako zelo samoumevno, posebej pa je to samoumevno prav negovalcem, da pozabljajo nase. 

Skrb za druge je izpolnjujoča, a hkrati stresna izkušnja

Oskrba ljubljenega človeka zagotavlja občutek zadovoljstva. Za večino skrbnikov je še posebej pomembno vedeti, da so bili z ljubljeno osebo do zadnjega trenutka. Toda pri tovrstni negi ali skrbstvu velikokrat pride do odmika vlog in lastnih čustev. Z drugimi besedami, negovalci velikokrat pozabljajo nase in na svoje potrebe. Naravno je, da se počutite jezno, razočarano, izčrpano, osamljeno ali žalostno. Čustveni in fizični stres pri negovalcih je izjemno pogost.

Dejavniki tveganja se povečajo, če ste v eni od teh skupin ljudi:

– ste ženskega spola,

– imate nižjo formalno izobrazbo,

– gospodinjstvo si delite z osebo, za katero skrbite,

– ste socialno izolirani, 

– trpite za depresijo,

– imate finančne težave,

– večino dneva preživite v skrbi za pacienta,

– primanjkuje vam veščin, potrebnih za reševanje težav, 

– niste se sami odločili za skrb bolnika.

Položaj v naši državi je takšen, da v zadnjih petnajstih letih ni bil zgrajen noben dom za starejše. Država ima različne socialne transferje, ki različnim ljudem omogočajo vsaj nekolikšno olajšanje ali pomoč, a pri tem je treba poudariti, da velikokrat te ne zadostujejo. Dodatna težava nastane, ko praktično nimamo izbire in smo v takšne okoliščine, se pravi v nego bolnikov, porinjeni. 

Znaki, da ste v stresu

Tako imenovani negovalci so velikokrat najbolj osredotočeni na svojo ljubljeno osebo, večinoma tako zelo, da se pri tem ne zavedajo, da trpi tudi njihovo zdravje in počutje. Znaki stresa, ki pride zaradi tega, vključujejo:

– ste preobremenjeni in vedno zaskrbljeni,

– pogosto ste zelo utrujeni,

– preveč ali premalo spite, 

– izgubili ali pridobili ste težo, 

– zlahka vzkipite,

– izgubljate zanimanje za dejavnosti, v katerih ste nekoč uživali

– ves čas občutite močno žalost,

– imate pogoste glavobole.

Prekomerna izpostavljenost stresu, zlasti v daljšem časovnem obdobju, lahko škoduje vašemu zdravju. 

Metode za obvladovanje stresa

Čustvene in fizične zahteve, povezane z oskrbo, lahko zlomijo tudi najbolj odporne osebe. Zato je tako pomembno, da izkoristite številne vire in orodja, ki so vam na voljo za oskrbo ljubljene osebe. Ne pozabite, če ne boste poskrbeli zase, ne boste mogli poskrbeti za nikogar drugega. Sprejmite pomoč. Osredotočite se na to, kar lahko storite, in se ne obremenjujte s stvarmi, ki so zunaj vašega dosega. 

Zastavite si realne cilje in bodite realni tudi sami s seboj, predvsem pa z bolnikom. Preverite oblike pomoči, ki so vam dodatno na voljo. Povežite se z ljudmi, ki so v enakih ali podobnih okoliščinah – ni smisla v tem, da poslušate ljudi, ki ne skrbijo za koga od svojcev na podoben način kot vi, saj navadno ne razumejo. Skrbite za stike z družino in s svojimi prijatelji – sprejmite vso pomoč, ki so vam jo pripravljeni dati. Poskrbite tudi zase in si vsaj uro ali več na dan vzemite zase! Zavedajte se, da so vam dovoljena vsaj čustva in občutja – tudi in predvsem takrat, ko menite, da ne zmorete več.

Vir: ordinacija.hr