Antibiotiki danes veljajo za enega najbolj zlorabljenih zdravil na svetu: po eni strani zato, ker naj bi jih zdravniki predpisovali prepogosto, tudi takrat, ko bi se težave dalo rešiti na drug način, po drugi strani pa so mnogi ljudje prepričani, da ta vrsta zdravil pozdravi vse težave, in si že pri najmanjših vnetjih pomagajo z antibiotiki. V Evropi zaradi okužb z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, letno umre že več kot 25.000 ljudi, zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da se bomo brez potrebnih ukrepov za zajezitev problema kmalu vrnili v čas "pred antibiotiki", ko zaradi pridobljene odpornosti bakterij ne bomo mogli več pozdraviti infekcijskih bolezni. 

Dejstvo je, da je pri določenih zdravstvenih težavah uživanje konvencionalnih antibiotikov neizogibno, a se je o vašem zdravstvenem stanju nujno najprej posvetovati z izbranim zdravnikom, ki bo ocenil resnost situacije in vam predpisal ustrezno zdravljenje, ne pa kar tako goltati tablet, ki so nam ostale od preteklih zdravljenj. 

Se rešitev skriva v naravi?

Kot ugotavljajo strokovnjaki, se zavedanje nevarnosti pretirane uporabe antibiotikov v populaciji krepi, ob tem pa prihaja do ekstremov na drugem polu: vse več ljudi rešitve namreč išče v alternativnih vodah. S tem seveda ni nič narobe, če le ohranimo zavedanje, da je v določenih primerih medicinska obravnava neizogibna, in ne poskušamo na silo zdraviti z domačimi pripravki. Prav tako se ne gre zanašati na t. i. 'naravne antibiotike' oziroma razne naravne pripravke, saj je ni hrane, ki bi zdravila infekcijske okužbe, kot to počnejo konvencionalni antibiotiki. Živila, ki tradicionalno veljajo za 'naravne antibiotike' – denimo česen, redkvica, med, evkaliptus, olje čajevca – sicer imajo določene antibiotične učinke znotraj našega telesa, vendar delujejo izključno lokalno. To pomeni, da večinoma učinkujejo zgolj v ustni votlini, saj se njihova koncentracija na poti skozi telo preveč razredči, da bi lahko imela resen protibakterijski učinek.

So pa številna živila iz širše kategorije naravnih pripravkov lahko odlična pomoč pri krepitvi imunskega sistema, tako da njihove vloge vsekakor ne gre povsem zanemarjati. Pri določanju nabora živil, ki lahko sodijo v to kategorijo, moramo najprej razumeti, da je za čil imunski sistem pomembna predvsem raznovrstna in uravnotežena prehrana. Kljub temu pa obstajajo nekatere snovi, ki so za polno formo našega imunskega sistema pomembnejše kot druge. Mednje prav gotovo sodijo vitamin A, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, folna kislina, selen, cink, baker in železo. Ob tem je dobro vedeti, da teh snovi ni treba iskati v eksotičnih živilih ali precenjenih prehranskih dopolnilih, saj jih lahko najdemo v domačih živilih. Ajda, ječmen in oves denimo vsebujejo veliko cinka, selena in topnih vlaknin, fižol, leča in bob so polni folne kisline, železa in cinka, črni ribez in paprika vsebujeta veliko vitamina C, česen vitamina B6, korenje in buče pa so bogate z vitaminom A.

Tudi živali uživajo preveč antibiotikov

A težava niso samo antibiotiki za zdravljenje ljudi in živali, temveč tudi tisti, ki jih uporabljajo v krmi za pospeševanje rasti klavnih živali. Zaskrbljujoč je podatek WHO, da se kar polovica vseh proizvedenih antibiotikov porabi prav v kmetijstvu in ni videti, da bi v kratkem prišlo do točke preloma. Veliko držav sveta namreč dovoljuje uporabo antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti in prirasta, prav tako tudi za zdravstveno preventivo. V Evropski uniji (EU) je uporaba antibiotikov v kmetijstvu sicer prepovedana, a je zakonodaja glede uporabe teh v preventivne namene zelo ohlapna. Prav tako je prepovedana prodaja mesa, ki vsebuje antibiotike, vendar pa so patogene bakterije, ki so bile izpostavljene antibiotikom v živalih, že privzele odpornost in se lahko prenesejo na žival in tudi na človeka. 

Kako je v Sloveniji?

EU je že leta 2019 z uredbo omejila uporabo antibiotikov pri živalih v evropskem prostoru na obvezna zdravljenja, a so si strokovnjaki enotni, da je treba tudi to omejiti zgolj na nujne primere. Seveda uporabe antibiotikov ne bo mogoče nikoli povsem opustiti, jih je pa treba smotrno odmerjati in razvijati nova enako učinkovita zdravila z manj stranskimi učinki. Slovenci smo na tem področju izjemno uspešni: podatki Evropske agencije za zdravila namreč kažejo, da Slovenija spada med države z najnižjo porabo antibiotikov v živinoreji – v povprečju je bilo v letu 2020 na populacijsko korigirano enoto porabljenih 33,3 miligrama antimikrobno aktivnih snovi, medtem ko je evropsko povprečje 89 miligramov. Žal pa imajo veliko slabšo statistiko Madžarska, Italija in Poljska – države, ki so glavne dobaviteljice mesnih in mlečnih izdelkov v naših trgovinah. 

Noben izdelek, ki je na policah trgovin, sicer ne vsebuje antibiotikov, saj mora žival pred zakolom v obvezno karenco, a vsakršna pretirana uporaba antibiotikov v življenjski dobi živali ima na dolgi rok negativne učinke na zdravje ljudi. Zato je pomembno, da potrošniki pametno izbiramo živila, preverjamo njihovo poreklo in se oziramo tudi na certifikate kakovosti, prijazne vzreje brez antibiotikov. Najboljša izbira so seveda mesni in mlečni izdelki iz lokalnega okolja oziroma Slovenije kot celote, saj zaradi majhnosti predstavlja manj kot eno regijo neke velike države. Če je pri multinacionalkah bistvena množična proizvodnja hrane, je nedvomna prednost slovenske hrane njena kakovost. Pestra pokrajina, temu ustrezna krma, biotska raznolikost, kakovostne vode in drugi dejavniki pripomorejo h kakovosti naše hrane.

Izberimo lokalno!

Ko bomo torej naslednjič stali pred bogato založenimi trgovskimi policami, je dobro, da nas bolj kot cena zanima poreklo izdelka. Pa ne zgolj zaradi (ne)uporabe antibiotikov: lokalno pridelana in predelana hrana je namreč praviloma že v osnovi bolj kakovostna, sveža ter manj obremenjena s sredstvi za podaljševanje svežine, saj potrebuje veliko manj časa, da pride z vrta ali hleva na naš krožnik. Živila so zaradi krajše dobavne verige manj izpostavljena različnim negativnim dejavnikom, kar pomeni manj tveganj glede varnosti, pa tudi veliko manj slabega vpliva na okolje. Ob tem s kupovanjem lokalnih izdelkov ne podpiramo samo slovenskega podeželja, temveč tudi samooskrbno gospodarstvo, kar pa je v današnjih negotovih časih izjemnega pomena. 

Viri: Zveza potrošnikov Slovenije, Naša super hrana, Evropska agencija za zdravila