Svetovna zdravstvena organizacija je stres označila za "zdravstveno epidemijo 21. stoletja", saj se z njim srečuje kar 85 % ljudi. Stres ne povzročajo le večji problemi, kot so finančne težave in preobremenjenost v službi. Pogosto se čez dan nabirajo manjši stresni trenutki, ki jih morda niti ne opazimo, ob koncu dneva pa nas pustijo povsem izčrpane. 

Kaj je mikrostres?

Mikrostres so drobni stresni trenutki, do katerih pride tekom dneva. Pogosto jih zavestno sploh ne zaznamo ali pa jih jemljemo kot običajen del vsakdana. Gre za manjše dražljaje, ki jih naš um in telo prepoznata kot breme, njihova ponavljajoča se narava pa lahko vodi v dolgotrajen stres in druge zdravstvene težave. Najpogostejši primeri mikrostresa so jutranja gneča na cesti, ko se nam mudi v službo, ali pa nenehna obvestila iz različnih aplikacij, ki prekinjajo naše delo in prosti čas. Čeprav se na prvi pogled ne zdijo pretirano nevarni, lahko prav ti drobni stresni trenutki postopoma izčrpavajo našo energijo in nas sčasoma privedejo do izčrpanosti.

Najpogostejši krivci za mikrostres:

- Preobremenjenost z obvestili in informacijami

Z vse večjo uporabo pametnih telefonov, računalnikov in aplikacij smo nenehno izpostavljeni novim informacijam in podatkom. Vsakič, ko telefon zapiska ali zavibrira, naši možgani to zaznajo in preusmerijo pozornost. Tudi če se na obvestilo ne odzovemo, naše telo zazna motnjo in izgubimo koncentracijo. Vse te majhne situacije, ki se čez dan kopičijo, ustvarjajo občutek nenehnega pritiska, da moramo biti vedno na tekočem in takoj odgovoriti na sporočila. To nas popelje v konstantno stanje pripravljenosti, kar je za naše telo izredno utrujajoče in stresno. 

Za zmanjšanje preobremenjenosti z obvestili in informacijami je ključno, da jih omejimo. To lahko storimo z izklopom nepotrebnih obvestil na telefonu, določimo čas v dnevu, ko pregledamo e-pošto, in omejimo čas uporabe družbenih omrežij. 

- Večopravilnost

V sodobni družbi velja prepričanje, da z opravljanjem več nalog hkrati hitreje dosežemo cilj in smo bolj produktivni, vendar je resnica pogosto ravno nasprotna. Naša pozornost je omejena, in ko prehajamo iz ene naloge na drugo, se mora naš um nenehno prilagajati in ponovno osredotočiti, kar povzroči večjo izgubo časa, koncentracije in energije ter s tem zmanjšanje učinkovitosti. 

Namesto da se vseh nalog lotimo naenkrat, si raje pripravimo seznam prednostnih nalog, določimo najpomembnejšo in se lotimo te. Med delom omejimo motnje, kot sta telefon in e-pošta. Odlično pa je tudi, da si postavimo časovno obdobje, na primer eno uro, in ta čas posvetimo le določeni nalogi.

- Glasni zvoki in hrupno okolje

Nenehna izpostavljenost hrupu, bodisi iz prometa, gradbišč ali glasne glasbe, lahko povzroča mikrostres, zmanjšuje koncentracijo in ustvarja občutek napetosti. Hrup zmanjšuje našo produktivnost, hkrati pa povečuje možnost napak, saj nismo optimalno osredotočeni na delo. Če smo dolgotrajno izpostavljeni hrupu, je pomembno, da si poiščemo načine, kako ga zmanjšati. To je lahko uporaba slušalk za zmanjšanje hrupa, več odmorov v mirnejših prostorih ali, če je to mogoče, delo v tišjem okolju.

Vpliv stresa na potrebo po energiji in mikrohranilih

V obdobjih stresa, ki so posledica povečane psihične in fizične obremenitve, se tveganje za pomanjkanje mikrohranil poveča. Stres povečuje potrebo po energiji, saj jo telo porablja za učinkovito soočanje z izzivi. Zato je ključnega pomena, da mu zagotovimo zadostno podporo.

CH-20250310-76

Sponzorirana vsebina