Skriti znaki epilepsije: ko napad ni videti kot 'krč'

Večina ljudi si epileptični napad predstavlja kot dramatičen dogodek, pri katerem oseba pade na tla, izgubi zavest in se začne nenadzorovano tresti. Toda epileptični napadi so lahko videti popolnoma drugače in veliko manj opazno. Včasih se kažejo le kot nenavaden vonj, nenaden občutek strahu, močan občutek že videnega (déjà vu) ali kratkotrajen občutek, da je znani prostor naenkrat postal popolnoma tuj. Na te manj prepoznavne simptome opozarja zdravstveni strokovnjak John Kim. Kot pojasnjuje, lahko napadi, ki nastanejo v senčnem oziroma temporalnem režnju možganov, povzročijo različne občutke in doživetja, ki jih ljudje običajno sploh ne povezujejo z epilepsijo.

Senčni reženj možganov sodeluje pri ključnih procesih, kot so spomin, čustva in obdelava čutnih informacij iz okolja. Ko se v tem delu možganov pojavi neobičajna električna aktivnost, lahko oseba doživi zelo nenavadne občutke ali spremembe v zaznavanju sveta okoli sebe. Tako se lahko na primer iznenada pojavi močan vonj po zažgani gumi, dimu ali kemikalijah, čeprav v bližini ni ničesar, kar bi ga lahko povzročilo. Nekateri ljudje doživijo izjemno močan déjà vu, pri drugih pa se zgodi ravno nasprotno: znana soba, bližnja oseba ali vsakdanja situacija se jim naenkrat zdijo popolnoma neznane. Ker takšne epizode trajajo zelo kratko, jih ljudje pogosto pripišejo utrujenosti ali stresu in jim ne pripisujejo večjega pomena.

Med možnimi simptomi so tudi nenadni valovi intenzivnega strahu, panike ali močan občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega, čeprav za takšno reakcijo ni nobenega očitnega razloga. Nekateri posamezniki opisujejo tudi zelo nenavaden telesni občutek, ki se začne v želodcu in se nato širi navzgor proti prsim ali grlu. Pojavijo se lahko spremembe okusa v ustih, kratkotrajno strmenje v prazno ali nenadna zmedenost. V določenih primerih oseba celo nezavedno začne ponavljati določene gibe, na primer cmokati z ustnicami, žvečiti ali požirati slino. Ker vsi ti simptomi nikakor ne ustrezajo običajni predstavi o tem, kako naj bi izgledal epileptični napad, se zelo pogosto zgodi, da ostanejo neprepoznani.

Strokovnjak John Kim posebej izpostavlja pojem avre, ki ga ljudje pogosto napačno razumejo. Čeprav se avra običajno opisuje kot nekakšno opozorilo, da sledi pravi napad, je v resnici že sama po sebi oblika žariščnega epileptičnega napada. Nastane takrat, ko neobičajna električna aktivnost v določenem delu možganov izzove čutne, čustvene ali druge subjektivne simptome pri človeku. Avra je včasih lahko edini znak napada in se ustavi pri tem, v drugih primerih pa se razvije naprej v hujši napad, med katerim oseba izgubi zavest. Če se namreč ta neobičajna električna aktivnost razširi na obe možganski polovici, lahko pride do obojestranskega tonično-kloničnega napada, ki vključuje izgubo zavesti in močno krčenje mišic po vsem telesu.

Občasen občutek vonja, ki ga v resnici ni, še ne pomeni avtomatično, da ima oseba epilepsijo. Takšen pojav, ki ga imenujemo fantosmija, je namreč lahko povezan tudi z migreno ali povsem običajnimi težavami s sinusi. Tudi déjà vu sam po sebi ni nujno znak bolezni, saj ga občasno doživljajo popolnoma zdravi ljudje. Večji razlog za previdnost in obisk zdravnika pa obstaja takrat, ko se te nenavadne epizode začnejo ponavljati, zlasti če so vsakič videti zelo podobno ali pa jih spremljajo nenaden strah, zmedenost in drugi nevrološki simptomi. Zdravniška obravnava se običajno začne s podrobnim pogovorom in nevrološkim pregledom, sledita pa lahko elektroencefalografija (EEG) za spremljanje električne aktivnosti možganov in magnetna resonanca za odkrivanje morebitnih strukturnih sprememb.

Če preiskave potrdijo epilepsijo, se zdravljenje najpogosteje začne z ustreznimi zdravili, ki pomagajo nadzorovati električno aktivnost v možganih. Pri tistih posameznikih, pri katerih zdravila ne uspejo dovolj dobro obvladati napadov, zdravniki razmislijo tudi o drugih možnostih, vključno s kirurškim zdravljenjem. Ob tem je nujno poznati pravilo za nujne primere: če napad traja pet minut ali dlje, ali pa se napadi ponavljajo drug za drugim brez okrevanja med njimi, je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč. Epileptični napad torej ni vedno dramatičen, a ponavljajočih se in nepojasnjenih epizod nikakor ne smemo ignorirati, saj je prepoznavanje teh znakov ključni prvi korak do pravočasne diagnoze in uspešnega zdravljenja.

Vir: index.hr