Vizita.si
Nikotin povzroča hudo odvisnost, saj vpliva na možgane, kjer se poviša nivo dopamina - hormona, ki povzroča občutke sreče in vznesenosti, nato pa povzroči hiter padec dopamina, zaradi česar potrebujemo novo cigareto. To vodi v nevaren krog zasvojenosti.

Zdravje

Snov, ki nas najhitreje zasvoji! In ne gre za droge!

Katja Benčina
10. 09. 2018 09.47
2

Ko je govora o hudih odvisnostih, najprej pomislimo na droge, a statistika kaže, da najhujšo zasvojljivost še vedno povzročajo nikotin, zdravila in alkohol. Največ ljudi, ki po enkratnem poskušanju razvijejo zasvojenost je tistih, ki poskusijo nikotin.

Nikotin povzroča hudo odvisnost, saj vpliva na možgane, kjer se poviša nivo dopamina - hormona, ki povzroča občutke sreče in vznesenosti, nato pa povzroči hiter padec dopamina, zaradi česar potrebujemo novo cigareto. To vodi v nevaren krog zasvojenosti.
Nikotin povzroča hudo odvisnost, saj vpliva na možgane, kjer se poviša nivo dopamina - hormona, ki povzroča občutke sreče in vznesenosti, nato pa povzroči hiter padec dopamina, zaradi česar potrebujemo novo cigareto. To vodi v nevaren krog zasvojenosti.FOTO: Profimedia
Ko se vprašamo, katera snov po enkratnem poskušanju najpogosteje vodi v zasvojenost, ostajajo cigarete še vedno na prvem mestu, je pokazalo poročilo ''Raziskovanje zasvojenosti na novih poteh'', ki ga je leta 2003 podalo Nemško zvezno ministrstvo za šolstvo in raziskovanje. Kar 32 odstotkov ljudi, ki poskusijo cigareto, po prvem poskušanju razvije odvisnost od cigaret v primerjavi s 6,3 odstotki ljudi, ki ostanejo zasvojeni potem, ko so prvič poskusili halucinogene. Močno zasvojljiva so tudi sredstva proti bolečinam, s katerimi se po prvem poskušanju zasvoji kar 24,9 odstokov ljudi in alkohol, s katerim ostane zasvojenih 9,6 odstotkov ljudi.
Nikotin32, 2 %
Opoidi/sredstva proti bolečinam24,9 %
Alkohol9,6%
Pomirjevala7,3%
Halucinogeni6,3%
Hašiš6,7%

Preberite še: Zaradi te navade vsakih pet sekund umre ena oseba

Kajenje torej povzroča odvisnost, a ne pri vseh ljudeh v enaki meri. So kadilci, ki že po nekaj dimih postanejo odvisni, in so ljudje, ki lahko še po dolgoletnem kajenju odložijo zadnjo cigareto in ne občutijo prevelike abstinenčne krize. K temu je pripomogla narava, ki je nekaterim ljudem podarila boljši mehanizem za razgradnjo nikotina in drugim slabšega. Prav tako k temu prispevajo še psihološki dejavniki.

Nikotin je smrtonosen za ljudi, saj povzroča zasvojenost. V kombinaciji z drugimi škodljivmi snovmi v cigaretah, pa povečuje tveganje za raka pljuč in bolezni srca in ožilja. Pri moških povzroča tudi impotenco, pri ženskah pa je lahko izjemno nevaren za njihov plod, prav tako hitreje stara kožo in negativno vpliva na njihov videz.
Nikotin je smrtonosen za ljudi, saj povzroča zasvojenost. V kombinaciji z drugimi škodljivmi snovmi v cigaretah, pa povečuje tveganje za raka pljuč in bolezni srca in ožilja. Pri moških povzroča tudi impotenco, pri ženskah pa je lahko izjemno nevaren za njihov plod, prav tako hitreje stara kožo in negativno vpliva na njihov videz. FOTO: Profimedia

Dim vsake cigarete vsebuje 200 zelo strupenih snovi

Nikotin nas zasvoji. Najdemo ga v rastlini imenovani tobak. Nikotin uporabljajo tudi za uničevanje škodljivcev, saj v trenutku napade živčni sistem škodljivcev na rastlini in jih ubije. Smrtonosen je tudi za ljudi. Več kot milijarda ljudi na svetu kadi in več sto tisoč ljudi zaradi kajenja umre. Dim vsake posamezne cigarete vsebuje okoli 4000 kemičnih spojin, od katerih je 200 zelo strupenih. Okoli 40 med njimi je znanih kot povzročiteljev raka. Preden so cigarete pričeli proizvajati masovno, je bil pljučni rak redka bolezen, danes se pojavi pri vsakem šestem moškem z rakom in je takoj za rakom na prostati druga najpogostejša vrsta raka.

Zaradi razširjenosti kajenja tudi med ženskami, je odstotek žensk z rakom pljuč danes že skoraj enak odstotku obolelih moških. Povprečna življenjska doba po diagnozi je le še štiri do dvajset mesecev. Prav tako je cigaretni dim soodgovoren za rakave tvorbe v ustni votlini, grlu, požiralniku, mahurju, na trebušnem sisitemu in krvotvornem sistemu.

Kajenje povečuje tudi tveganje za bolezni srca in ožilja, saj kombinacija nikotina, katrana, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi v cigareti škoduje sluznici v našem orgaznizmu, prav tako deluje uničevalno na stene krvnih žil. Te poapnijo in prekrvavitev se poslabša. Pri težkih kadilcih je tveganje za razvoj koronarne bolezni dvakrat višje kot pri nekadilcih. Že po enem letu po prenehanju kajenja, se zmanjša za polovico. Po treh letih postane tveganje enako kot pri nekadilcih.

Kajenje med nosečnostjo ima negativen vpliv na zarodek. Posledice so lahko manjša teža novorojenčka, večja smrtnost in večje tvegnje prezgodnjega poroda. Poleg tega lahko pride do poznega telesnega in psihičnega razvoja v prvih letih otrokovega življenja. Če opustite kajenje tričetrt leta pred nosečnostjo, lahko svoj plod obvarujete pred negativnimi učinki. Že po devetih mesecih je telo namreč razkrojilo vse strupene snovi v telesu, zato za rastoči zarodek ni več nevarnosti.

Težave s potenco so veliko pogostejše pri moških, ki kadijo kot pri nekadilcih. Ne upade samo želja po spolnosti, ampak obstaja tudi večje tveganje za impotenco. Raziskave so pokazale, da je število impotentnih kadilcev skoraj dvakrat večja kot število nekadilcev. Tudi zmožnost oploditve upade, saj nikotin vpliva na zmanjšanje števila spermijev.

Zakaj nas nikotin zasvoji?

Ko nikotin pride preko pljuč v krvni obtok, se razlije po vsem telesu. Takrat se aktivirajo živčne poti, krvni tlak in srčni utrip narasteta, krvne žile se skrčijo, prav tako črevesje, zaradi česar delujetaa pospešeno.

Poseben vpliv ima nikotin na možgane, kjer v trenutku povzroči povišano raven dopamina, in s tem dobro počutje in občutke sreče. Ognjemet impulzov, ki jih sproži v možganih, povzroči trans, kar povzroča odvisnost. Prav zato nihče ne postane odvisen od nikotinskih obližev ali žvečilnih gumijev, saj snov počasi in neprekinjejo spuščajo v kri. Med kajenjem pa snov pride hitro v krvni obtok in v možgane. Možgani se prilagodijo na redni dovod nikotina, živčne celice se trudijo, da bi vsrkale čim več nikotina in izdelajo nove receptorje, ki postanejo vedno manj občutljivi, zaradi česar telo potrebuje vedno večjo količino strupa. A ta vznesenost žal ne traja dolgo. Ko raven dopamina pade, se vklopi spomin zasvojenosti in zahteva ponovno dozo. To povzroči nemir in nezadovoljstvo in spodbudi ponovno željo po transu, ki postane tako močna, da kadilec nujno potrebuje novo cigareto.

Preberite še: Poglejte. To kajenje naredi možganom

Pet let po prenehanju kajenja se tveganje, da boste umrli zaradi pljučnega raka, zmanjša na polovico. Tveganje, da vas doleti srčni infarkt, pa se v obdobju od 5 do 15 let po opustitvi kajenja zniža na raven nekadilcev.
Pet let po prenehanju kajenja se tveganje, da boste umrli zaradi pljučnega raka, zmanjša na polovico. Tveganje, da vas doleti srčni infarkt, pa se v obdobju od 5 do 15 let po opustitvi kajenja zniža na raven nekadilcev.FOTO: iStock

Dobra novica pa je, da se število receptorjev, ko kadilec preneha kaditi, ponovno zmanjša na normalno raven, s čimer se abstinenčna kriza preneha. Tako ni nikoli prepozno, da ugasnemo svojo zadnjo cigareto. Kdor preneha kaditi, je lahko prepričan, da je naredil pomemben korak k bolj dolgemu in bolj zdravemu življenju.

Ni se lahko odvaditi kajenja, a je vredno. Študije so pokazale, da je najbolj učinkovit način za opustitev kajenja, da preprosto popolnoma prenehate. Poskusi, da bi postopoma zmanjševali število cigaret, s navadno povezani z dodatnim stresom, na koncu pa največkrat ne pripeljejo do uspešnega konca. Neškodljiva količina tobaka pa žal ne obstaja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650