“Predeli na koži, ki so prekomerno izpostavljeni predvsem UVB žarkom, po nekaj urah nekoliko otečejo in pordijo,” razlaga Adamičeva. “Resne opekline so boleče, nastanejo vezikule in bule, ki jim laično rečemo mehurji. Rdečina je največja po enem dnevu in se nato v naslednjih dveh do treh dneh umirja. Sledi ji tako imenovano lamelarno luščenje povrhnje prizadete plasti kože in pigmentacija osončenih predelov.” To je porjavelost, ki si je nekateri želijo, vendar pomeni poškodbo kože.

Kako si pomagati, ko nas opeče?

“Zdravljenje opeklin je simptomatsko. To pomeni, da se ravnamo glede na stopnjo prizadetosti kože ali v skrajnem primeru celega telesa. Pri manjših težavah včasih zadoščajo obkladki za ublažitev znakov vnetja, hladne kopeli, nanašanje hladilnih gelov, mazanje z aloe vera gelom ali kakšnim drugim negovalnim sredstvom za pomirjanje kože. Ko so težave večjega obsega in jakosti, je potrebno poiskati strokovno pomoč. Zdravnik se bo verjetno odločil za lokalno zdravljenje s kortikosteroidnimi sredstvi, ki lahko v primeru, da so uporabljena dovolj zgodaj in v pravi meri, težave precej omilijo. Nekatere snovi, ki so v obliki tablet, lahko zavirajo vnetje, do katerega je prišlo zaradi pretiranega sončenja. S tem zmanjšajo bolečine na prizadetih mestih. Svetujemo tudi počitek v zatemnjenem, mirnem okolju primerne temperature ter uživanje hladnih, brezalkoholnih, negaziranih pijač. ”

Opekline je najbolje preprečiti

Vsaka koža na sonce ni enako občutljiva. “V splošnem razdelimo tipe kože glede na reakcijo ob sončenju ter stopnjo pigmentacije v šest osnovnih razredov.” Tisti, ki imajo svetlo polt, lase, oči in pege, bi morali biti še posebej previdni. Dermatologinja svetuje, da se sončnim žarkom raje izognejo.

Toda to ne pomeni, da so tisti, ki se v tem opisu ne najdejo, lahko brezskrbni. Za vse velja, da je priporočljivo izogibanje soncu med 10. in 16. uro oziroma takrat, ko je UV sevanje najmočnejše. Najbolje je dnevno spremljati napovedi vrednosti UV indeksa. “Prilagodite svoje ukrepe glede na to, kako visok je. Pri vrednostih, ki so višje od tri, je že potrebna zaščita, pri vrednostih nad sedem pa je žarčenje zelo intenzivno in zato koži in očem zelo nevarno,” pojasnjuje Adamičeva. Če smo na soncu, zaščitimo čim več kože z lahkotnimi oblačili iz tkanin, ki so primerna za vroče vreme, nosimo pokrivalo in sončna očala. Izpostavljene dele kože zadostno namažimo s sončno kremo.

Kako visok naj bo zaščitni faktor?

To je odvisno od tega, kako občutljiva je koža, koliko časa bomo izpostavljeni soncu in kako močno bo to. “Sredstvo s SPF 15 nudi ob pravilni uporabi 93-odstotno zaščito, sredstvo s SPF 30 nudi 97-odstotno zaščito, SPF 50 pa 98-odstotno zaščito. Da bi se zadovoljivo zaščitili, bi morali nanesti 2 mg sredstva na kvadratni centimeter kože, kar pomeni za odraslega človeka za kožo celega telesa približno 30 ml, pol čajne žličke za obraz in vrat, 1,5 čajne žličke za obe roki. Namazati se je potrebno približno 30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom in ponovno, ko se potimo oziroma potem ko smo se kopali kot tudi na vsaki dve uri.” Kljub takšni uporabi sončne kreme dermatologinja opozarja, da se na soncu ne smemo počutiti varni.

S porjavelostjo nas koža nekoliko zaščiti, vendar naj bi bila zaščita približno takšna, kot je pri sredstvu z zaščitnim faktorjem 4. “Vendar ne pozabimo dejstva, da vsaka porjavelost kože že pomeni, da je zaradi delovanja ultravijoličnih žarkov prišlo do določenih okvar,” poudarja dermatologinja.

Dodaja, da se ljudem, ki so – običajno zaradi svojega poklica – veliko na soncu, pojavi celo zadebeljena temno obarvana koža na predelih telesa, ki so običajno razkriti (obraz, zadnji del vratu …). Tudi to je poskus kože, da se čim bolj zaščiti, čeprav ravno tako že pomeni poškodbo.