''Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi,'' pravijo na NIJZ. 

Ravnotežje med nastajanjem in izgubo toplote, da se lahko v telesu ohrani konstantna telesna temperatura, je lahko zaradi vpliva visoke temperature okolja in povečane količine vlage v zraku motena. Otroci, starejši, bolni, pa tudi ljudje, ki so zaradi narave dela izpostavljeni vročini in soncu, so zaradi visokih temperatur v okolju bolj dovzetni za zdravstvene težave.

Kako zagotoviti prvo pomoč pri sončnih opeklinah?

"Hujše sončne opekline so boleče, koža je rdeča, otekla, pekoča, nastanejo lahko mehurji. Spremljajo jih lahko povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost. Bolečine kože so najbolj intenzivne 6–48 ur po izpostavljenosti soncu, luščenje kože običajno nastopi 4 do 7 dni kasneje," povedo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Dodajajo, da v primeru hudih sončnih opeklin dehidracija povzroči hipovolemijo z omotico, omedlevico, dezorientacijo, slabostmi, nastopijo lahko tudi mrzlica, visoka vročina in glavobol. 

Prvo pomoč pri sončnih opeklinah nudimo na sledeč način: osebo ali sebe postavimo v senco, najbolje v hladen prostor, nadaljnjo moramo zagotoviti zadostno hidracijo in nadomeščanje tekočine, poskrbimo za hladne obkladke, nanesemo vlažilne kreme in ostalo, kar lahko lajša lokalne simptome. Mehurjev ne predirajte, saj lahko s tem skrajšate čas celjenja kože, odprte erozije kože pa je smiselno pokriti s sterilno gazo, da se zmanjšajo dodatna vnetja. V primeru hudih opeklin je potrebno bolnišnično zdravljenje. 

Kako zagotoviti prvo pomoč zaradi vročinske izčrpanosti?

Do vročinske izčrpanosti lahko pride zaradi prekomernega znojenja in odvajanja vode ter neustrezne nadomestitve izgubljene vode in soli iz telesa ter seveda predvsem z nepotrebno izpostavljenostjo vročini in samemu soncu. Znaki vročinske izčrpanosti so močno znojenje, bleda, vlažna in lepljiva koža, glavobol, splošen občutek šibkosti, omotica in zmedenost, izguba apetita, slabost in bruhanje, huda žeja, krči v rokah, nogah ali v trebuhu, hitro dihanje in pospešen srčni utrip, v najhujšem primeru pa je možna tudi izguba zavesti. 

V primeru, da pride do vročinske izčrpanosti, je treba osebo postaviti v senco ali kot v primeru sončnih opeklin, v hladnejšo sobo. Osebo ohladite, na glavo ji nanesite hladen obkladek (mokro krpo) in jo postavite v postavite v ležeči položaj z dvignjenimi nogami. Priporoča se počivanje.  Oralno nadomestite izgubljeno tekočino in sol (elektrolite) skozi usta. Sledite znakom vitalnih funkcij, preverjajte zavest in dihanje, v primeru poslabšanja stanja pa pokličite službo nujne medicinske pomoči in uporabite potrebne postopke prve pomoči.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje  & Ordinacija.hr