Sama definicija spanja govori o tem, da je spanje periodična in začasna prekinitev budnosti. Spanje in budnost se izmenjujeta v 24-urnem obdobju, običajno po spremembi dneva in noči (cirkadiani ritem). Spanje igra glavno vlogo pri obnavljanju metabolizma in stabilizaciji spominskega procesa. Odrasla oseba spi od sedem do osem ur.

Motnje spanja pa postajajo vse večja težava in jih običajno ne prepoznamo pravočasno. Zdravila za nespečnost so predpisana prehitro, nefarmakološke metode, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost spanja, pa se preskočijo ali zanemarijo. Nespečnost in pretirana zaspanost sta med kvantitativnimi motnjami spanja. V drugo skupino spadajo motnje kakovosti spanja, ki poleg paralize spanja vključujejo še nočne more, uriniranje, hojo in govorjenje v spanju ter škrtanje z zobmi.

Kaj je paraliza spanja?

Paraliza spanja se po navadi prvič pojavi v adolescenci, največkrat med 20. in 30. leti. Epizoda lahko traja nekaj sekund ali minut, ni življenjsko nevarna, a večina ljudi jo doživlja kot izjemno neprijetno izkušnjo. Običajno se pojavi takoj po tem, ko zaspimo, ali tik pred prebujanjem. Oseba je med spalno paralizo popolnoma zavestna, vendar ohranja prostovoljno mišično paralizo, ki je značilna za REM-fazo spanja.

Najpogostejši simptomi

Najpogostejši učinki vključujejo halucinacije, ki so lahko:

- vizualne (sence in luči, človeške ali živalske oblike v sobi),

- slušne (glasovi, zvok korakov, ki se bližajo),

- taktilne (občutek pritiska na prsni koš in zadušitev).

Razširjenost

Raziskave iz različnih držav kažejo široko paleto: od 20 do 60 % običajne odrasle populacije je vsaj enkrat v življenju doživelo paralizo spanja. Približno 5 % prebivalstva je imelo enega ali več motečih simptomov, povezanih z motnjo.

Vzroki

Psihofiziološke študije so potrdile, da se napadi verjetno lahko pojavijo, ko oseba kmalu po spanju vstopi v fazo REM in preskoči faze spanja, ki niso REM in ki običajno potekajo pred njo.

Drugi dejavniki, ki vplivajo na paralizo spanja, so zaspanost, ležanje na hrbtu, občutek stresa ali odstopanje od običajnega ritma spanja (zaradi nočnega dela, zaostajanja, kofeina ali alkohola).

Opazili so, da se pogosteje pojavlja v nekaterih družinah, pa tudi pri bolnikih z narkolepsijo (čezmerna dnevna zaspanost). Lahko je simptom telesne ali duševne bolezni, vendar se pogosto pojavi tudi pri zdravih ljudeh.

Nasveti, ki vam lahko pomagajo

Specifične terapije za spalno paralizo ni, vendar načelo 'higiene spanja' velja za vse motnje spanja:

- spanje mora biti del udobne rutine,

- prostor naj bo namenjen le spanju, brez televizorja in podobnih naprav,

- v posteljo pojdite vedno ob istem času, po sproščujoči dejavnosti, toplem tuširanju, molitvi, pomirjujočem branju ali glasbi,

- za večerjo se je treba izogibati težkim in mastnim živilom, podobno kot alkoholu, kofeinu in drugim poživilom,

- zjutraj vedno vstanite ob isti uri, 

- poskrbite za zadostno telesno aktivnost, vendar nikoli nik pred spanjem,

- izognite se 'popoldanskemu spancu'.

Če se s težavami soočate dlje časa, hkrati pa motijo tako vaše fizično kot psihično zdravje, se posvetujte s svojim zdravnikom in mu omenite simptome. 

Povzeto po Adiva.hr