Spanje ni izbira in če želimo imeti polnejše življenje, tega ne moremo doseči s tem, da se odrečemo spanju, pravi nevroznanstvenik Matthew Walker, avtor knjige Zakaj spimo (Why we sleep). Spanje raziskuje že od svojega 21. leta, danes pa je Anglež direktor uglednega centra za znanost spanja na univerzi v Kaliforniji. Njihov cilj: razumeti, kako spanje vpliva na nas.

Znanstveno ga še ne razumemo dovolj, a je jasno, da spanje vpliva na vsak del naše biologije, pravi. Sam gre v posteljo vsak dan ob približno isti uri ter si pusti čas za vsaj osem ur spanca. "To jemljem zelo resno, saj sem videl dokaze."

Zakaj?

Tudi zato, ker je spanje postalo nekaj, kar naj bi bilo znak šibkosti, pravi Walker. Pripoveduje, kako mu ljudje, ko slišijo, kakšen strokovnjak je, veliko krat šepetajo povedo, da ne razumejo, zakaj samo oni potrebujejo osem ali celo devet ur spanja na dan. V resnici ga toliko potrebujemo vsi, le da je družba to nehala razumeti, mi pa smo se tega začeli sramovati. Walker je prepričan, da bo to moralo postati nekaj, kar bo začela regulirati država.

Spanje namreč res močno vpliva na naše zdravje in počutje

- Brez spanja imamo malo energije, smo manj produktivni in kreativni, slabše so naše kognitivne sposobnosti.

- Imamo večje tveganje za bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija je nočno delo že določila za potencialen karcenogen.

- Več kot 20 študij je pokazalo: manj kot spimo, krajše je naše življenje.

- Spanje vpliva tudi na našo psiho. Pomiri nas, sanje pa so prav terapevtsko stanje, zaradi katerega se lažje spopadamo z emocionalnimi bremeni. Slikanja možganov so tudi pokazala, da je tisti del, kjer se sprožajo emocionalni odzivi (skrb, jeza, strah), za 60 odstotkov manj reaktiven, če smo naspani.

- Pomanjkanje spanja nam viša krvni tlak, telo ne more dovolj dobro uravnavati krvnega sladkorja, celice se ne odzivajo na hormon inzulin. Zaradi tega imamo večje tveganje za prekomerno težo. Pa tudi zaradi tega, ker pomanjkanje spanja zmanjša izločanje hormona leptina, ki nam daje občutek sitosti. Poveča pa izločanje hormona grelina, ki daje občutek lakote.

- Med spanjem se tudi krepi naš imunski sistem. Zaradi tega, ko smo bolni, več spimo. Če smo utrujeni, pa je večja možnost, da zbolimo.

- Poleg tega so dovolj spanja študije povezale tudi z manjšim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Laična razlaga: ko spimo, se čistijo določeni toksini, ki se nabirajo v možganih in povzročajo Alzheimerjevo bolezen. Drugače je mit, da ko smo starejši, potrebujemo manj spanca.

In kako vemo, da ne spimo dovolj?

Če bi, ko zjutraj zazvoni alarm, raje zaspali nazaj, ne spite dovolj. Po drugi strani pa ne potrebujemo niti 14 ur spanca. "Tudi preveč vode in hrane te ubije. Mislim, da bomo enkrat ugotovili, da isto velja za spanje."

Res je tudi, da je približno 40 odstotkov populacije bolj jutranjih tipov, 30 odstotkov pa bolj nočnih tipov. Ostali se uvrščajo nekam vmes.