Za mnoge se trije kozarci vina in pol na teden ne sliši veliko. A raziskovalci so ugotovili, da že tako malo alkohola pusti posledice na naših možganih. In sicer se sčasoma to pokaže tako, da imamo večje tveganje za pojav demence, hude kronične bolezni, ki prizadene naš spomin, sposobnosti razumevanja, učenja, govora, presoje, orientacije ...
Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki močno vpliva na kvaliteto življenja. Če lahko kar koli storimo, da se ji izognemo, je to res priporočljivo storiti. Še posebej če imate bolezen v družini. In znanstveniki pravijo, da že manjše količine alkohola vplivajo na možgane in povečajo naše tveganje za demenco. Že količine, ki smo jih do sedaj imeli za sprejemljive. Na dnu članka si preberite, kakšne so te količine.
Raziskovalci z britanskih univerz Oxford in Cardiff so preučevali več kot 13 tisoč odraslih. V štirih letih se je pri moških in ženskah, ki so spili malo več kot merico alkohola na dan, pokazalo občutno zmanjšanje v sposobnostih možganov. Tisti, ki spijejo na dan celo več, pa se izpostavljajo še večjemu tveganju, opozarjajo Britanci, ki so na Otoku odprli tudi debato, ali bi morali zmanjšati sprejemljivo količino alkohola za starejše odrasle. Pravijo, da se ne pogovarjamo dovolj, kaj alkohol naredi ljudem, ki so starejši od 60 let. Menijo, da je količina alkohola, ki naj bi bila za njih sprejemljiva, prevelika. Na Otoku naj bi bilo to štirinajst meric na teden. Pri nas pa je to že zmanjšano na sedem meric na teden.
Demenca je sicer neozdravljiva bolezen. "In če želite ostati zdravi v svojih kasnejših letih, bi morali res količino alkohola, ki jo spijete, zmanjšati na najmanjšo možno," pove profesor Simon Moore z univerze Cardiff. "Če spijete več kot 10 gramov alkohola na dan, povečujete svoje tveganje za demenco. Če ste na primer prejšnji teden v povprečju spili deset gramov alkohola na dan, torej približno steklenico vina na teden, nato pa ste naslednji teden to povečali na dve steklenici na teden, se izpostavljate velikemu tveganju." V eni merici je sicer 10 gramov alkohola. To je evropski dogovor.
Študija, ki so jo objavili v Zborniku javnega zdravja (Journal of Public Health), je preučevala 13.342 odraslih, ki so bili stari med 40 in 73. Njihove možgane so testirali na začetku študije ter čez štiri leta in pol. Tisti, ki so spili več kot deset gramov alkohola na dan, so se na drugem testiranju odrezali veliko slabše. To je bilo še posebej očitno pri tistih, ki so bili starejši od 60, kar naj bi kazalo, da s starostjo postanemo občutljivejši na alkohol.
| Profesor Moore meni, da alkohol škodi možganom na dva načina. Najprej uničuje živčne celice, ki so prenašalke signalov. Starejši kot smo, manjšo imajo naši možgani sposobnost, da te celice regenerirajo. Škoda postane nepopravljiva. Poleg tega alkohol možganom preprečuje, da bi absorbirali vitamin B1. To pa je vitamin,ki ga možgani potrebujejo. |
Še ena študija, ki je bila objavljena v Lancet zborniku javnega zdravja (Lancet Public Health Journal), pa je pokazala, da lahko večje uživanje alkohola kar za tretjino poveča tveganje za pojav demence. Kar 39 odstotkov tistih, ki imajo pred svojim 65. letom diagnosticirano to bolezen, ima poškodbe možganov, ki so povezane z alkoholom. Zdaj pa je študija dveh britanskih univerz pokazala, da je tvegano že zmerno pitje.
Kaj pa je zmerno oziroma sprejemljivo uživanje alkohola, ki naj ne bi pustilo posledic na zdravju?
Moški ne bi smeli spiti več kot štirinajst meric alkohola na teden. Ženske in starejši od 65 let ne bi smeli spiti več kot sedem meric alkohola na teden.
To za moške pomeni, da v enem dnevu ne bi smeli spiti več kot dva decilitra vina, ene steklenice piva, dve šilci žganja ali pol litra mošta.
Ženske in starejši od 65 let pa ne bi smeli spiti več kot deciliter vina, pol steklenice piva, enega šilca žganja ali dva decilitra in pol mošta.
To seveda ne pomeni, da je sprejemljivo kar vsak dan uživati alkohol! Vsaj dan ali dva v tednu ne bi smeli zaužiti nič alkohola.
