Zdaj je mami. Izjemna mami, ki pravi, da vsak dan pogleda svojega otroka in se vpraša, kako ima ravno ona tako veliko srečo: »Ni dneva, ki ga vzamem za samoumevnega. Ni mejnika, kjer ne jočem od sreče.« A pot Vanese Štefanovski in njenega partnerja Blaža Role do te sreče je bila trnova.

Endometrioza in izgubljanje funkcije desnega jajčnika

Tridesetletna Vanesa Štefanovski se je z ginekološkimi težavami začela srečevati že v svojih 20 letih: »Dvakrat sem bila ginekološko operirana. Prvič, leta 2013, ko so mi odstranili teratom (benigni tumor) z obeh jajčnikov, hkrati pa ob laparoskopski operaciji ugotovili, da obolevam za kronično boleznijo, imenovano endometrioza.«

»Že po prvi operaciji mi je osebni ginekolog namignil, da (v kolikor si želim družine) naj ne čakam predolgo, oziroma da mi priporoča, da si ustvarim družino do 30. leta,« nadaljuje. S partnerjem Blažem sta se leto in pol trudila, da bi zanosila. Žal neuspešno.

A endometrioza in tumorji na jajčnikih niso bili vse, kar je mlada blogerka prestala: »V začetku leta 2018 so mi ob rednem ginekološkem brisu ugotovili spremembe na materničnem vratu CIN3, zaradi česar sem imela marca poseg, kjer so mi odstranili del materničnega vratu. Hkrati mi je ginekolog povedal, da desni jajčnik izgublja funkcijo.«

Upanje po bioloških otrocih je izginilo

Ker sta se že pred ponovno operacijo in soočenjem z dejstvom, da njen desni jajčnik izgublja funkcijo, trudila, da bi si ustvarila družino, je po tej diagnozi, pravi Vanesa, »upanje po bioloških otrocih izginilo«.

Na vprašanje, kako se je počutila, ko se je soočala z ''dejstvom'', da otrok ne more imeti, nam odgovori: »Izgubljeno. Potrto. Popolnoma sem se zaprla vase in se poskusila prepričati, da sem lahko srečna v življenju tudi brez otrok. Zatopila sem se v delo in ogromno potovala, hkrati pa iskala sebe in svojo dušo. Ampak zmeraj je nekaj manjkalo ...«

Mali čudež: Izabela

Dva meseca po operaciji materničnega vratu se je Vanesa Štefanovski »sprijaznila z dano situacijo in težave z neplodnostjo za trenutek odmislila.« Ponovno je začela uživati življenje in z ramen odvrgla bremena in pritiske po ustvarjanju družine tukaj, zdaj in na začrtan način. »Takrat je nastala najina Izabela,« nam pove z nasmeškom in privije malo štručko k sebi.