Vsi pesticidi, ki gredo v našo jutranjo kavo, ne naredijo nič dobrega za naše telo. ''Na kratki rok so pesticidi akutno toksični,'' nadaljuje Shelley. ''Simptomi, ki se pojavijo zaradi pesticidov, so lahko iritacija kože, glavoboli, utrujenost in alergijska reakcija. Nekateri negativni učinki se lahko pojavijo takoj, drugi izbruhnejo po dolgotrajnem uživanju kave, ki je bila močno škropljena s pesticidi. Če pesticide uživamo dolgo časa, se nam poveča tveganje za Parkinsonovo bolezen, depresijo in anksioznost,  hiperativnost in celo za splav pri nekaterih nosečih ženskah.''

Ne le to. Neorganska kava ima izjemno negativen vpliv na lokalne skupnosti, ki pridelujejo kavo, je pokazala raziskava, imenovana Vplivi uporabe pesticidov v kmetijstvu: prednosti in nevarnosti, ki je bila objavljena leta 2009. Pridelovalci so izpostavljeni visokim nivojem kemikalij, ki jih vdihavajo med pridelovanjem, prav tako ti kemični ostanki ostajajo v zraku. Ne le, da vdihavajo škodljive snovi, te prehajajo tudi v lokalne vodne vire, zaradi česar preostali ljudje v skupnosti pijejo onesnaženo vodo.

Kot nadalje pojasnjuje Shelley Tang, kavo, ki je močno obdelana s pesticidi, predelajo še v brezkofeinsko kavo, kar pomeni, da gre še skozi dodatno kemično obdelavo. ''Najpogostejša metoda za pripravo brezkofeinske kave je, da uporabljajo kemična topila, kot je etil acetat, ki je poznan tudi kot kemična čistilna tekočina.''

''Brez herbicidov, pesticidov in fungicidov morajo pridelovalci bolje skrbeti za kavo in za njeno okolje, da bi pridobili enake pridelke kot njihovi tekmeci, ki uporabljajo vsa ta škropiva.''

Poleg tega ima organska kava boljši okus in prijetnejšo aromo. ''Ima bolj bogat okus, gojijo pa jo na višjih nadmorskih višinah, kjer potrebuje več časa za razvoj, a je zato bolj bogata z zdravimi antioksidanti.''

Organsko kavo običajno lahko kupimo pri manjših proizvajalcih kave. Morda je res nekoliko dražja, a s tem prispevamo k boljšemu zdravju, bolj čistemu okolju in bolj pravični trgovini. Pravična trgovina pomaga pri ohranitvi okolja in ekosistemskih storitev. Pridelovalci uporabljajo manj kemikalij za predelavo, dobijo pa več za svoj pridelek na mednarodnem trgu.

Pijte bolj svežo kavo

Na takšno kavo prisega tudi slovenski poznavalec kave Tine Čokl, ki je v intervjuju za vizita.si povedal, da je za kvaliteto kave ključnega pomena tudi, kako sveža je. ''Kava je eksotična rastlina, ki jo pijemo po vsem svetu, kar pomeni, da prepotuje dolge razdalje in zgublja najbolj pomembno odliko, to je svežina. Kava, ki je bila že večkrat pripravljena, v smislu, da se jo je obralo, predelalo – se pravi oluščilo, posušilo, spralo, spražilo in zmlelo – na koncu pa zapakiralo v vrečke in postavilo na prodajne police, je že tako spremenjena kava, da nam ne more obljubljati lepe kavne izkušnje. Sam tako razlikujem med bolj svežo – živo kavo, in sam temu rečem nekoliko bolj grobo, mrtvo kavo, kjer če kupim eno vrečko danes ali pa čez dva meseca lahko pričakujem približno isti rezultat. Sam kavo pridobivam po sistemu pravične trgovine. To je kava, ki zaobide borzo, se z njo ne trguje na borzi kot z neko surovino, zato ni anonimna. Ni zgolj kava, ampak ima zraven še veliko imen. Lahko gre za sorto arabike, za kakšno variacijo, ki je lahko caturra, geisha, tipica, bourbon, kjer je znano poreklo, država pridelovalka oziroma regija, znana so združenja pridelovalcev ali lastnikov plantaž, zmeraj pogosteje se dogaja, da je znano celo ime plantaže ali lastnika plantaže. Pravična kava je pravična do vseh udeleženih in pravična trgovina poskrbi, da primarni pridelovalec dobi boljše odkupne cene, s katerimi lahko bolj dostojno živi. Grosist ali uvoznik kupuje zrna neposredno od plantaže. Zalogo potem proda pražarjem, ti pa naprej gostinskim lokalom. Se pravi, da je vmes bistveno manj členov oziroma posrednikov, zato lahko zagotovimo, da je ta kava zelo sveža.''

Na vprašanje, kakšna je kava, ki jo danes kupujemo na trgovinskih policah, odgovarja: ''V trgovinah so na policah anonimne kave ali, kot sam temu rečem, molčeče vrečke, ker vam ta embalaža kave o vsebini nič ne pove, pove vam to, kar vi že veste, torej, da gre za kavo. Da bi vedeli, kdaj je bila obrana, kje, na kakšen način je bila pridelana in kasneje predelana, do katere stopnje pražena, kje je bila pražena, pa ne izveste. Še s tem, ko jo zmeljemo, ji odvzamemo veliko življenja. Ko enkrat kavo zmeljemo, govorimo mogoče o času znotraj nekaj ur, nikakor pa ne o dnevih, tednih ali mesecih. Če vi pogledate vrečko, pa se baha z enoletnim rokom uporabe. Zame eno leto zmleta kava ni več prava zgodba. Tako da pijemo nek pavšal kavnega okusa, kar pa še zdaleč ni to, kar kava zmore oziroma to kar kava skuša sporočiti.''

Dodaja pa, da se počasi dogaja preboj v smislu, da na trgovinske police prihajajo kave iz pravične trgovine, ekološke kave v embalaži, ki kupcu malo več pove, od kod prihaja. ''Ampak še vedno to sčasoma postane znamka, ki ji predpisujemo neko verodostojnost in ji zaupamo. Zaupamo kredibilnosti znamke, čeprav dostikrat neupravičeno. Sicer obstajajo specializirane trgovine oziroma prehranske trgovine, ki imajo malo večji izbor, ampak kupci bi morali najprej pridobiti neka tehnična znanja, kako prepoznati dobro kavo.''

Kako prepoznati dobro kavo, si preberite v intervjuju na spletni strani Vizita.si.