To sta leti, ko se telo najhitreje postara

Znanstveniki so ugotovili, da se največje biološke spremembe zgodijo okoli 44. leta in ponovno okoli 60. leta. V teh obdobjih se močno spremeni število in delovanje molekul v našem telesu, kar lahko pojasni, zakaj se včasih zazdi, da smo se postarali skoraj čez noč. "Ne spreminjamo se le postopoma skozi čas; dogajajo se res dramatične spremembe," je pojasnil genetik Michael Snyder. Raziskava je spremljala skupino odraslih oseb in analizirala njihove biološke vzorce, kar je omogočilo natančen vpogled v to, kdaj tveganja za določene bolezni začnejo strmo naraščati.

Okoli 44. leta starosti naše telo preide skozi prvo fazo hitrega staranja. Raziskovalci so opazili, da se v tem času korenito spremeni način, kako telo procesira maščobe, kofein in alkohol. Zanimivo je, da se te spremembe zgodijo tako pri moških kot pri ženskah, kar pomeni, da vzrok ni le v ženski menopavzi, kot so mislili nekoč. Poleg metabolizma se v tem obdobju začnejo dogajati spremembe tudi na srcu in mišicah. Razumevanje tega pojava je pomembno, saj nam pojasni, zakaj moramo po 40. letu bolj paziti na prehrano in življenjski slog, da bi ohranili svojo vitalnost in zdravje srca v prihodnosti.

Drugi velik preskok se zgodi okoli 60. leta in prinaša nove izzive za naše zdravje. Takrat se upočasni metabolizem ogljikovih hidratov, hkrati pa oslabi imunski sistem, kar nas naredi bolj dovzetne za različne bolezni. Tudi ledvice v tem času ne delujejo več tako učinkovito kot nekoč. Znanstveniki so ugotovili, da tveganja za bolezni ne rastejo počasi skozi vsa leta, ampak se močno povečajo prav po določenih prelomnicah. "Izkazalo se je, da so srednja 40. leta čas dramatičnih sprememb, prav tako pa tudi zgodnja 60. leta. In to drži ne glede na to, katero vrsto molekul opazujete," poudarjajo strokovnjaki, ki so analizirali milijarde podatkov.

Raziskovalci so dolga leta spremljali skupino ljudi in analizirali tisoče vzorcev krvi, blata in celo brisov nosu. Iskali so vzorce v molekulah in ugotovili, da se biološki procesi staranja odvijajo po določenem redu, ki ni vedno enakomeren. Podobno se starajo tudi nekatere živali, denimo miši, kar kaže na to, da je takšen način staranja globoko zapisan v naravi. Čeprav je bila raziskava izvedena na omejenem številu ljudi, so rezultati izjemno pomembni, saj nam dajejo orodja, s katerimi bomo v prihodnosti lažje napovedovali tveganja za bolezni in morda celo upočasnili nekatere procese staranja na biološki ravni.

Zakaj je to odkritje sploh pomembno za nas? Odgovor je preprost: preventiva. Če vemo, da nas okoli 40. in 60. leta čakajo veliki biološki premiki, lahko na te izzive pripravimo svoje telo. Morda boste morali nekoliko spremeniti svojo prehrano ali uvesti več gibanja prav v teh kritičnih letih. Zdravniki bi v prihodnje lahko na podlagi teh dognanj bolje predpisovali preglede za srce ali kontrolo sladkorja. S pravilnim ravnanjem lahko te hitre valove staranja nekoliko omilimo in zagotovimo, da bomo tudi v poznejša leta stopili bolj zdravi in vitalni. Vedno je bolje biti pripravljen kot pa presenečen nad nenadnimi spremembami.

Vir: sciencealert