Zakaj je alkohol 'strup' za naše telo?

Ko zaužijete alkohol, pa naj gre za kozarec vina ali piva, se ta iz želodca in tankega črevesja zelo hitro absorbira v krvni obtok. Vaša jetra, ta neverjetno pomemben organ, nato prevzamejo nalogo njegove presnove. Proces pretvorbe etanola, glavne sestavine alkoholnih pijač, v jetrih ustvarja zelo strupen produkt, imenovan acetaldehid. Ta kemikalija je še nevarnejša od samega alkohola, saj je uvrščena med rakotvorne snovi.

Poleg tega acetaldehid povzroča v telesu močan oksidativni stres, ki lahko poškoduje vašo DNK in vodi do kroničnih vnetnih procesov, kot pojasnjujejo strokovnjaki z National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA). Zato vaše telo alkohol dojema kot tujek in se ga skuša čim bolj učinkovito in hitro znebiti. Ta nujna razgradnja pa, žal, pusti posledice na več organskih sistemih v vašem telesu, ki so pri tem izpostavljeni dodatnemu naporu in potencialnim poškodbam.

Nadalje, jetra morajo neprestano delovati, da bi nevtralizirala vse večje količine etanola, kar lahko sčasoma privede do njihovih obsežnih okvar, kot je ciroza. Ta napredovala oblika jetrne bolezni je označena s brazgotinjenjem tkiva jeter, kar bistveno zmanjša njihovo sposobnost opravljanja ključnih funkcij. Poleg vpliva na jetra alkohol močno prizadene tudi centralni živčni sistem. Že majhne količine lahko vplivajo na sodobnost, koordinacijo in sposobnost odločanja. Kronična uporaba alkohola pa lahko povzroči trajne nevrološke poškodbe, vključno s kognitivnimi motnjami, izgubo spomina in celo možgansko kapjo. Zanimivo je tudi, da lahko alkohol ob rednem uživanju bistveno poslabša delovanje imunskega sistema, kar vas naredi bolj dovzetne za okužbe in bolezni. Obstajajo pa tudi psihološki vidiki, saj lahko dolgotrajno uživanje alkohola vodi v razvoj odvisnosti in drugih duševnih motenj, kot so depresija in tesnoba.

Čeprav se ob majhnih količinah pogosto sprostite, gre pravzaprav za zaviralec živčnega sistema. Dr. George Koob, direktor NIAAA, opozarja: ''Alkohol je psihoaktivna snov, ki neposredno vpliva na možgane, zmanjšuje sposobnost presoje in koordinacijo ter v večjih količinah povzroča zasvojenost.''

Tudi manjše količine povečujejo tveganje za poškodbe jeter, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da varne količine alkohola pravzaprav ni: Vsak odmerek alkohola povečuje tveganje za zdravstvene težave.

Dolga desetletja je veljalo, da naj bi zmerno pitje, zlasti rdečega vina, imelo koristne učinke na srce. Toda sodobne raziskave to postavljajo pod vprašaj. V večini primerov se koristi, pripisane vinu, nanašajo na polifenole, ki jih sicer najdete tudi v grozdju, jagodičevju ali oreščkih – brez spremljajočega strupa.

Če zmanjšate ali povsem prenehate z uživanjem alkohola, telo hitro pokaže spremembe: boljši spanec, bolj jasen um, bolj stabilna telesna teža, manj vnetnih procesov. Jetra si lahko opomorejo že po nekaj tednih abstinence.

Alkohol je družbeno sprejet, a to ne spremeni njegove narave – je toksin, ki ga vaše telo razgrajuje za ceno zdravja. Če se odločite za manj ali nič, ne izgubljate ničesar bistvenega. Pravzaprav pridobivate – na jasnosti, zdravju in dolgoročnem počutju.

Viri: National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA): Alcohol's Effects on the Body. World Health Organization (WHO, 2023): No level of alcohol consumption is safe for our health. NIAAA – izjave dr. Georgea Kooba, direktorja in strokovnjaka za nevroznanost alkohola.